VSK sklep CDn 473/2014

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Prvostopenjsko sodišče je zavrglo zemljiškoknjižni predlog za izbris predznambe hipoteke pri nepremičninah, last R.S., z utemeljitvijo, da predlogu ni bila priložena v elektronsko obliko pretvorjena listina v skladu s 142. členom Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju: ZZK-1). Ugovor zemljiškoknjižnega lastnika proti taki odločitvi je sodišče zavrnilo z obrazložitvijo, da sodišče odloča o vpisih na podlagi predloga za vpis in v mejah zahtevkov za vpis, torej na podlagi navedb v zemljiškoknjižnem predlogu, v konkretnem primeru pa v predlogu ni bila navedena niti listina, na podlagi katere je predlagatelj zahteval izbris, niti ni bila navedena zakonska podlaga za predlog.

Proti sklepu o zavrnitvi ugovora se pritožuje zemljiškoknjižni lastnik R.S. po pooblaščencu. V pritožbi navaja, da v predlogu niso bile citirane zakonske določbe, ker jih mora sodišče poznati, predvsem 60. člen ZZK-1, listina pa ni bila priložena k predlogu zato, ker je zakon ne zahteva. Iz vpogleda v koledar je jasno, da je rok za opravičitev predznambe že davno potekel. Ker v tem času ni bila vknjižena hipoteka v vrstnem redu predznambe, bi moralo zemljiškoknjižno sodišče samo po uradni dolžnosti brez kakršnekoli listine iz zemljiške knjige predznambo izbrisati. Zahtevek za vpis je vsebovan že v sami izbiri predloga, ki ga vlagatelj izbere, v konkretnem primeru je bil izbran predlog za izbris izvedenih pravic in je bil torej ustrezen zahtevek podan že ob začetku zemljiškoknjižnega postopka.

Pritožba ni utemeljena.

Iz podatkov zemljiške knjige za obravnavane nepremičnine je mogoče ugotoviti, da je bila predznamba hipoteke vpisana 6.5.1999 na podlagi izvršljivega notarskega zapisa, torej listine iz drugega odstavka 53. člena ZZK-1. V takem primeru mora oseba, v korist katere je bila dovoljena predznamba, v predpisanem roku bodisi predlagati vknjižbo pravice v vrstnem redu predznamovane pravice na podlagi zemljiškoknjižnega dovolila, ki izpolnjuje pogoje za vknjižbo, bodisi vložiti tožbo, s katero zahteva izdajo sodbe iz 4. ali 5. točke prvega odstavka 40. člena tega zakona (to je sodbo, s katero sodišče osebi, proti kateri se predlaga vpis, naloži, da izroči odpravek notarskega zapisa, sestavljenega za vpis v zemljiško knjigo (oziroma prizna svoj podpis na zasebni listini ali izstavi zemljiškoknjižno dovolilo). Če je bila vložena tožba, je izbris predznambe mogoče zahtevati na podlagi pravnomočne sodne odločbe, s katero oseba, v korist katere je bila dovoljena predznamba, ni uspela (ker je bila tožba zavržena oziroma postopek ustavljen zaradi umika tožbe ali tožbeni zahtevek zavrnjen) in v takem primeru je potrebno po drugem odstavku 58. člena ZZK-1 predlogu za izbris predznambe pravnomočno sodno odločbo tudi priložiti. Če pa je bil rok iz drugega odstavka 53. člena ZZK-1 zamujen, je mogoče predlagati izbris predznambe na podlagi tretjega odstavka 60. člena ZZK-1 in v tem primeru pogojev za izbris predznambe ni treba dokazovati s posebno listino.

Pri predhodnem preizkusu zemljiškoknjižnega predloga mora zemljiškoknjižno sodišče presoditi, ali so predlogu priložene v elektronsko obliko pretvorjene listine v skladu s 142. členom ZZK-1 oziroma ali gre za primer, ko listin ni potrebno priložiti, predpogoj za tak preizkus pa je, da predlagatelj obrazloži, na kakšni podlagi izbris predznambe predlaga (ali tako, da priloži listino, ali pa elektronskemu predlogu priloži pojasnilo v obliki nestandardiziranega dela besedila v smislu 11. člena Pravilnika o zemljiški knjigi).

Ne drži torej, da naj bi bila okoliščina, da je predlagatelj vložil predlog za izbris predznambe prav zaradi poteka roka, samoumevna, kot tudi ne, da bi moralo zemljiškoknjižno sodišče samo po uradi dolžnosti iz zemljiške knjige predznambo izbrisati.

Neutemeljeno pritožbo je zato pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).