VSRS sklep VIII Ips 11/2015

Revizija se zavrže.

1Tožnik je bil zaposlen pri toženi stranki in mu je 3. 6. 2011 prenehalo delovno razmerje zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. S tožbo, vloženo 29. 8. 2013 je zahteval plačilo neizplačanih plač od januarja do junija 2011, regresa za letni dopust za leto 2011, odpravnine zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga in plačilo neizplačanih potnih stroškov za leto 2008, 2009 in 2010. Ker tožena stranka na tožbo ni odgovorila v zakonsko določenem roku, je sodišče prve stopnje izdalo zamudno sodbo, s katero je tožbenemu zahtevku v pretežnem delu ugodilo, zavrnilo je le večji del zahtevka za plačilo odpravnine. Upoštevalo je dejstva, ki so navedena v tožbi in dokaze, ki jih je predložil tožnik.

2Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo zamudno sodbo sodišča prve stopnje, delno je spremenilo le izrek glede dosojenih plač in regresa tako, da je tožena stranka dolžna obračunati te prejemke v bruto znesku in po odvodu davkov in prispevkov tožniku izplačati neto znesek.

3Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožena stranka revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka, uveljavlja pa tudi kršitev določil Ustave. Sklicuje se na sodbo (pravilno odločbo) Ustavnega sodišča v zadevi Up 201/01 in odločitev v zadevi Up 147/09 glede obrazložitve zamudne sodbe. Izpodbijana zamudna sodba sodišča prve stopnje ni bila ustrezno obrazložena glede odločilnih dejstev za izpolnjevanje pogojev po 318. členu ZPP in jo zato ni mogoče preizkusiti. Sodišče druge stopnje je pritožbene navedbe o neobstoju odločilnih dejstev zmotno štelo za razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Za izdajo zamudne sodbe niso bili izpolnjeni pogoji iz 318. člena ZPP saj iz dejstev, navedenih v tožbi, ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka.

4Revizija ni dovoljena.

5V tej zadevi gre za premoženjski spor po točki b) prvega odstavka 5. člena ZDSS-1 med bivšim delavcem in njegovim bivšim delodajalcem zaradi plačila neizplačanih plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja. V tovrstnih sporih je na podlagi prve točke 31. člena ZDSS-1 revizija dovoljena po določbah ZPP, torej v primeru, ko vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000,00 EUR.

6V revizijskem postopku se vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ugotovi s seštevkom vrednosti posameznih zahtevkov oziroma delov teh zahtevkov, ki so še sporni, če je odločitev o reviziji odvisna od rešitve pravnih vprašanj, ki so skupna za vse navedene zahtevke, ali če so posamezni zahtevki med seboj tako povezani, da je odločitev o posameznem zahtevku odvisna od odločitve o drugem zahtevku (peti odstavek 367. člena ZPP).

7Sodišče je resda naložilo toženi stranki plačilo skupnega zneska 53.345,35 EUR. Vendar gre za različne zahtevke: iz naslova neizplačanih plač znesek 7.295,56; iz naslova odpravnine znesek 2.918,10 EUR; iz naslova regresa za letni dopust znesek 311,70 EUR in iz naslova neizplačanih potnih stroškov znesek 37.491,81 EUR. Odločitev o posameznih zahtevkih ni odvisna od rešitve skupnih pravnih vprašanj in tudi odločitev o posameznem zahtevku ni odvisna od odločitve o drugem zahtevku. Vsak zahtevek ima drugačno dejansko in pravno podlago in je o vsakem od njih mogoče odločiti samostojno in neodvisno od drugih.

8Za dovoljenost revizije je zato treba upoštevati vrednost vsakega zahtevka posebej. In ker nobeden od njih ne dosega revizijskega praga, je Vrhovno sodišče revizijo kot nedovoljeno zavrglo (377. člen v zvezi s 374. členom ZPP).