UPRS Sklep IV U 117/2016-12

I. Tožba se v delu, ki se nanaša na napredovanje in imenovanje v naziv inšpektor II zavrže.

II. Upravno sodišče RS ni pristojno za odločanje v zadevi določitve ocene delovne uspešnosti.

III. Po pravnomočnosti tega sklepa se zadeva odstopi Delovnemu sodišču v Celju.

IV. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1Dne 15. 9. 2016 je tožnik vložil tožbo zoper sklep županov Občine Škofja Loka, Gorenja vas - Poljane in Žiri, št. 100-0025/2008, št. 061-01/2012 in št. 1001-3/2012 z dne 16. 6. 2016, s katerim je bila zahteva tožnika za odpravo kršitev zavrnjena. Navedel, da je pri delodajalcu zaposlen od 14. 7. 2008 in da je zaradi nezakonite premestitve in nadaljevanja nezakonitih dejanj zoper delodajalca sprožil delovnopravni spor in izvršilni postopek, zaradi vzpostavitve zakonitih dejanj ter delodajalcu predlagal odpravo nezakonitih dejanj.

2Tožnik vlaga tožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Pojasnjuje, zakaj je bila odločitev prvostopenjskega organa, ki ga je imenoval v naziv inšpektor III, nezakonita. Meni tudi, da je delodajalec na podlagi Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (v nadaljevanju ZSPJS) dolžan vsako leto oceniti javnega uslužbenca in mu predočiti letno oceno, ter kot nepravilno ocenjuje stališče tožene stranke, ki se nanaša na ugovor v primeru neocenitve. Prav tako meni, da je za odločitev v zadevi stvarno pristojno Upravno sodišče RS in ne, kot je nepravilno v pravnem pouku zapisala tožena stranka, sodišče pristojno za delovne spore.

3Sodišču predlaga, da po izvedbi predlaganih dokazov razveljavi upravni akt imenovanja v naziv inšpektor III in zadevo v tem delu vrne toženi stranki v ponovni postopek, v katerem je tožena stranka, na podlagi določb ZSPJS, dolžna podati letno oceno dela in na podlagi teh ocen tožnika imenovati v ustrezen naziv. Predlaga tudi oprostitev plačila sodne takse oziroma podredno povrnitev stroškov postopka.

4Tožena stranka je v odgovoru na tožbo z dne 21. 12. 2016 pojasnila, da je odločala o pritožbi tožeče stranke zaradi molka organa prve stopnje in pritožbi zoper sklep županov Občine Škofja Loka, Gorenja vas - Poljane in Žiri, št. 100-0025/2008, št. 061-01/2012 in št. 1001-3/2012 z dne 16. 6. 2016, s katerim so kot neutemeljeno zavrnili tožnikovo zahtevo za odpravo kršitev pravic oziroma izpolnitev obveznosti iz delovnega razmerja. Primarno prereka stvarno pristojnost Upravnega sodišča v zavrnilnem delu svoje odločitve, ker se je v tem delu postopek nanašal na ocenjevanje oziroma določitev delovne uspešnosti (17.a člen ZSPJS). To varstvo lahko javni uslužbenec uveljavlja pri pristojnem delovnem sodišču, na kar je bil tožnik pravilno poučen v pravnem pouku. V preostalem delu odločitve, ki se nanaša napredovanje in imenovanje v naziv inšpektor II., pa je tožena stranka ugodila pritožbi in zadevo vrnila v ponovni postopek organu prve stopnje, kar pomeni, da tožnik za vložitev tožbe v tem delu nima pravnega interesa, zato predlaga, da se tožba v tem delu s sklepom zavrže.

5Podredno je tožena stranka predlagala, da sodišče tožbo zavrže kot nepravočasno, saj je bil sklep drugostopenjskega organa tožeči stranki vročen 10. 8. 2016, tožbo pa je sodišče prejelo 15. 9. 2016 in iz previdnosti, v kolikor sodišče ne bo ugodilo navedenim predlogom, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

K 1. točki izreka:

6Tožba se v delu, ki se nanaša na napredovanje in imenovanje v naziv inšpektor II zavrže.

7Sodišče uvodoma zavrača predlog tožene v odgovoru na tožbo z dne 21. 12. 2016, da sodišče tožbo kot prepozno vloženo zavrže. Določba 83. člena Zakona o sodiščih namreč določa, da sodišča v času sodnih počitnic, od 15. julija do 15. avgusta, opravljajo naroke in odločajo samo v nujnih zadevah. Kot nujne zadeve pa se v skladu s citiranim zakonom štejejo izdaja začasne odredbe, nepravdne in izvršilne zadeve v zvezi z vzgojo in varstvom otrok ter preživninskimi obveznostmi, ki izhajajo iz zakona, nepravdne zadeve o pridržanju oseb v psihiatričnih zdravstvenih organizacijah, menični in čekovni protesti ter menične tožbe, spori za objavo popravka objavljene informacije, popis zapustnikovega premoženja, zadeve prisilne poravnave in stečaja in druge zadeve, za katere tako določa zakon. Med naštete spore obravnavana zadeva ne spada. Razen v naštetih zadevah, procesni roki v času sodnih počitnic ne tečejo. Iz listin predloženega upravnega spisa izhaja, da je bila tožniku odločba Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja št. 10051-298/2016/3 z dne 27. 7. 2016 vročena 10. 8. 2016, torej v času sodnih počitnic, zato procesni rok za vložitev tožbe ni pričel teči 11. 8. 2016, ampak s 16. 8. 2016. Iztekel se je 16. 9. 2016, zato se šteje dne 15. 9. 2016 vložena tožba za pravočasno.

8V nadaljevanju sodišče ugotavlja, da tožnik v tožbi oporeka odločitvi prvostopenjskega organa, ki je zavrnil zahtevo za izdajo ustreznih pravnih aktov in izplačila zaostanka plač za naziv inšpektor II ter izpolnitev sodbe Delovnega in socialnega sodišča. Sodišče nadalje ugotavlja tudi, da je drugostopenjski organ v sklepu št. 10051-298/2016/3 z dne 27. 7. 2016, tožnikovi pritožbi v delu, ki se nanaša na napredovanje in imenovanje v naziv inšpektor II, ugodil in v tem delu izpodbijani akt, sklep županov Občine Škofja Loka, Gorenja vas - Poljane in Žiri, št. 100-0025/2008, št. 061-01/2012 in št. 1001-3/2012 z dne 16. 6. 2016 odpravil in zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovni postopek.

9Za začetek in tek upravnega spora morajo biti ves čas postopka izpolnjeni pogoji, predpisani v prvem odstavku 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) oziroma tako imenovane procesne predpostavke. Eden izmed teh pogojev je, da upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, posega v tožnikovo pravico ali njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist (6. točka). Na obstoj procesnih predpostavk mora sodišče paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 36. člena), če niso izpolnjene, pa mora tožbo s sklepom zavreči (prvi odstavek 36. člena).

10Ker je tožena stranka tožnikovi pritožbi ugodila ter odločitev prvostopenjskega organa v spornem delu, ki se nanaša na napredovanje in imenovanje v naziv inšpektor II odpravila in zadevo vrnila prvostopenjskemu organu v ponovni postopek, si po presoji sodišča tožnik z vloženo tožbo ne more izboljšati svojega pravnega položaja. Izpodbijani sklep namreč po odpravi nima več nikakršnih pravnih posledic, torej ne posega v pravno korist tožnika, zato je sodišče v skladu z navedenimi zakonskimi določbami tožbo v tem delu, na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.

K II. točki in III. točki izreka:

11Upravno sodišče RS ni stvarno pristojno za odločanje v tem sporu.

12Stvarno pristojnost delovnega sodišča ureja Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju ZDSS-1), ki opredeljuje delovne spore, za odločanje v katerih je pristojno to sodišče. Med delovne spore sodi po izrecni določbi zakona tudi odločanje o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem oziroma njihovimi pravnimi nasledniki; (b točka prvega odstavka 5. člena ZDSS-1), kamor treba glede na njeno vsebino (postopek ocenjevanja oziroma določitev delovne uspešnosti) uvrstiti tudi predmetno zadevo.

13Upoštevaje vsebino tožbenih navedb in vsebino tožbenega zahtevka, je Upravno sodišče Republike Slovenije mnenja, da v obravnavani zadevi ni stvarno pristojno, zato se je na podlagi 19. člena in prvega odstavka 23. člena Zakona o pravdnem postopku, v zvezi z 22. členom ZUS-1, izreklo za stvarno nepristojno za odločanje v tej zadevi in odločilo, da se zadeva po pravnomočnosti sklepa odstopi stvarno pristojnemu Delovnemu sodišču v Celju, ki je na podlagi b točke prvega odstavka 5. člena ZDSS-1 stvarno pristojno za reševanje predmetnega spora.

K IV. točki izreka:

14Tožeča stranka je ob vložitvi tožbe predlagala tudi povrnitev stroškov postopka. Skladno z določbo četrtega odstavka 25. člena ZUS-1 trpi v primeru če sodišče tožbo zavrne ali zavrže ali se postopek ustavi, vsaka stranka svoje stroške postopka. Ker je v obravnavani zadevi sodišče tožbo zavrglo, je skladno s prej citirano določbo moralo zavrniti zahtevo za povrnitev stroškov postopka.