VSL sodba I Cpg 969/2014

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Pritožnica sama nosi stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo v I. točki izreka zavrnilo tožbeni zahtevek, ki se glasi:

''1. Ugotovi se, da je tožeča stranka G. d. d. pridobila ločitveno pravico na denarnih sredstvih v višini 18.868,74 EUR, ki jih je banka X že pred uvedbo stečajnega postopka zarubila s transakcijskega računa tožeče stranke št. 000.

2Tožena stranka G. g. p. – v stečaju mora iz vrednosti svojega premoženja prednostno poplačati terjatev tožeče stranke G. d. d. v višini 18.868,74 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od vložitve tožbe dalje do plačila, v roku 15 dni, a ne bo izvršbe.''

V II. točki izreka je odločilo, da je dolžna tožeča stranka povrniti toženi stranki pravdne stroške v znesku 1.218,65 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od naslednjega dne po preteku 15-dnevnega plačilnega roka.

2Proti sodbi se je tožeča stranka pravočasno pritožila. Uveljavljala je pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, oziroma podredno, da sodbo razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglasila je stroške pritožbenega postopka.

3Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4Pritožba ni utemeljena.

Razlogi izpodbijane sodbe

5Sodišče prve stopnje je presodilo, da je tožena stranka na podlagi predhodne odredbe, pridobljene pred začetkom stečajnega postopka nad toženo stranko, pridobila samo pogojno ločitveno pravico in sicer, pod odložnim pogojem, da bo upnik izpolnil pogoje za dovolitev izvršbe za izterjavo terjatve, v zavarovanje katere je bila izdana predhodna odredba, in hkrati pod razveznim pogojem, ki nastopi, če v 15 dneh od dneva, ko se izteče čas, za katerega je bila izdana predhodna odredba, niso izpolnjeni pogoji za izvršbo. Ko se nad dolžnikom začne stečajni postopek, postane gotovo, da upnik pogojev za dovolitev izvršbe za izterjavo terjatve ne bo izpolnil. S tem se uresniči razvezni pogoj, zato z začetkom stečajnega postopka ločitvena pravica, ki je bila pridobljena na podlagi predhodne odredbe, preneha. Upnik, ki je svojo terjatev zavaroval s predhodno odredbo, je torej v enakem položaju kot ostali upniki, ne glede na to, da je vsebina predhodne odredbe prepoved izplačila določenega denarnega zneska.

Relevantno dejansko stanje

6Sodišče prve stopnje je pri presoji očitno izhajalo iz dejanskega stanja, ki med strankama niti ni sporno, je pa razvidno iz trditvenih navedb tožeče stranke, na katere se sklicuje tudi v pritožbi. Te trditve so povzete v točkah 7. do 9. te obrazložitve.

7Dne 01. 07. 2011 je Okrajno sodišče v Ljubljani na predlog upnika (tožeče stranke) zoper dolžnika (toženo stranko) izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine VL 94119/2011 zaradi izterjave 17.915,76 EUR skupaj s pripadajočimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznih računov do plačila (A2). Nato je Okrajno sodišče na podlagi tega še nepravnomočnega sklepa dne 13. 10. 2011 s sklepom Z 286/2011 (A6) dovolilo zavarovanje s predhodno odredbo in sicer je prepovedalo organizacijam za plačilni promet (X banki, Y banki in F banki), da bi dolžniku ali komu drugemu po njegovem nalogu izplačale z dolžnikovega računa denarni znesek, za katerega je bilo odrejeno zavarovanje. Na tej podlagi je X banka s transakcijskega računa tožene stranke zarubila znesek 18.868,74 EUR. Zaradi uvedbe stečajnega postopka zoper toženo stranko (A4) je Okrajno sodišče postopek zavarovanja z dnem 08. 12. 2011 prekinilo (A9).

8V stečajnem postopku je bila tožeči stranki priznana prijavljena terjatev v višini 19.304,95 EUR, prerekana pa je bila prijavljena ločitvena pravica na denarnih sredstvih, ki jih je banka X. zarubila z računa tožene stranke (A10). Zato je s predmetno tožbo tožeča stranka zahtevala prednostno poplačilo priznane terjatve v stečajnem postopku iz vrednosti denarnih sredstev v višini 18.868,74 EUR, ki jih je banka X že pred uvedbo stečajnega postopka zarubila s transakcijskega računa tožeče stranke, in ugotovitev, da je na teh denarnih sredstvih pridobila ločitveno pravico.

9Dne 29. 08. 2013 je Okrajno sodišče v Ljubljani postopek zavarovanja s sklepom opr. št. Z 286/2011 (A12) ustavilo in v 2. točki izreka sklenilo, da ločitvena pravica, ki jo je upnik pridobil na denarnem dobroimetju tožnika v višini 767,16 EUR ostane v veljavi. Na pritožbo tožeče stranke je Višje sodišče v Ljubljani s sklepom I Ip 5036/2013 (A13) sklep Okrajnega sodišča v izpodbijani 2. točki razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.

Navedbe v pritožbi

10Tožeča stranka se ne strinja z materialno pravnim stališčem sodišča in v pritožbi navaja, da je sodna praksa glede tega vprašanja neenotna. Pri tem se sklicuje na sodbo Cpg 343/2012 Višjega sodišča v Celju. Pritožnica trdi, da je pridobila ločitveno oz. zastavno pravico že v postopku zavarovanja s predhodno odredbo, to je še pred začetkom stečajnega postopka, in sicer z vročitvijo sklepa o zavarovanju s predhodno odredbo. Pritožnica poleg tega navaja, da je takšno logiko zasledovalo tudi izvršilno sodišče, ki je s sklepom opr. št. Z 286/2011 (A12) odločilo, da ločitvena pravica ostane v veljavi, takšno postopanje pa je kot pravilno potrdilo tudi Višje sodišče v Ljubljani (A13), ko je odločalo o pritožbi zoper navedeni sklep. Ker je bilo torej po mnenju pritožnice v izvršilnem postopku pred izdajo prvostopenjske sodbe že pravnomočno odločeno, da ločitvena pravica, ki jo je pridobila tožeča stranka na denarnem dobroimetju tožene stranke v višini 767,16 EUR, ostane v veljavi, je sodišče prve stopnje zagrešilo tudi absolutno bistveno kršitev določb postopka, saj je v tem delu odločilo o zahtevku, o katerem je bilo že prej pravnomočno razsojeno.

Razlogi za zavrnitev pritožbe

11Predhodna odredba je zgolj začasni ukrep zavarovanja, ki ustvarja časovno omejeno zastavno pravico. Koliko časa lahko velja, določata drugi odstavek 263. člena in drugi odstavek 264. člena ZIZ. Zastavna pravica, pridobljena na podlagi predhodne odredbe, obstaja pod odložnim pogojem, da bo upnik izpolnil pogoje za dovolitev izvršbe za izterjavo terjatve, v zavarovanje katere je bila izdana predhodna odredba (prim. drugi odstavek 263. člena ZIZ), in hkrati pod razveznim pogojem, ki nastopi, če v petnajstih dneh od dneva, ko se izteče čas, za katerega je bila izdana predhodna odredba, niso izpolnjeni pogoji za izvršbo (drugi odstavek 264. člena ZIZ). Ker z začetkom stečajnega postopka postane gotovo, da upnik pogojev za dovolitev izvršbe za izterjavo terjatve, v zavarovanje katere je bila izdana predhodna odredba, ne bo izpolnil, saj po začetku postopka zaradi insolventnosti proti insolventnemu dolžniku ni dovoljeno izdati sklepa o izvršbi (prim. prvi odstavek 131. člena ZFPPIPP), se s tem uresniči razvezni pogoj, pod katerim je bila s predhodno odredbo pridobljena zastavna pravica. Pritožbeno sodišče zato soglaša z razlogi sodišča prve stopnje iz 4. točke obrazložitve izpodbijane sodbe o nastanku pogojne ločitvene pravice ter da z začetkom stečajnega postopka ločitvena pravica, pridobljena na podlagi predhodne odredbe, preneha. Takšno je tudi stališče novejše sodne prakse in teorije (1). Tega stališča pritožnik ne more omajati zgolj s sklicevanjem na drugačna stališča, zavzeta v sodbi Višjega sodišča v Celju Cpg 343/2012, ki odstopa od večinske in ustaljene sodne prakse.

12Poleg tega pritožbeno sodišče poudarja, da se pritožnica neutemeljeno sklicuje na vsebino obrazložitve sklepa opr. št. Z 286/2011 (A12) Okrajnega sodišča v Ljubljani in vsebino obrazložitve sklepa opr. št. I Ip 5036/2013 (A13) Višjega sodišča v Ljubljani, iz katerih izhaja, da ločitvena pravica na zarubljenih sredstvih tožene stranke višini 767,16 EUR ostane v veljavi. Pravnomočen namreč postane le izrek sodne odločbe, ne pa tudi obrazložitev. Okrajno sodišče v Ljubljani je sicer v okviru 2. točke izreka sklepa Z 286/2011 z dne 29.8.2013 res sklenilo, da ostane ločitvena pravica v veljavi, vendar pa je Višje sodišče ta del izreka sklepa razveljavilo ter zadevo vrnilo nazaj Okrajnemu sodišču v nov postopek. O obstoju ločitvene pravice vsaj v višini 767,16 EUR torej ni pravnomočno odločeno, kot navaja pritožnica. Pravnomočna je zgolj odločitev o ustavitvi postopka zavarovanja (1. točka izreka sklepa opr. št. Z 286/2011). Zato kot neutemeljen odpade očitek pritožnice, da je sodišče prve stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka, ker naj bi odločilo o zahtevku, o katerem je bilo že prej pravnomočno razsojeno.

13Glede na navedeno pritožbeni razlogi tožeče stranke niso podani. Ker pritožbeno sodišče ob uradnem preizkusu celotne izpodbijane sodbe ni zasledilo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

Odločitev o pritožbenih stroških

14Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

-----------------------------------------------------

(1) Prim. odločbe Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 285/2012 z dne 17. 4. 2012, I Cpg 1387/2012 z dne 5. 3. 2013, I Cpg 1113/2013 z dne 10. 10. 2013, I Cpg 1726/2013 z dne 9. 1. 2014 ter dr. Plavšak v: Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju z uvodnimi pojasnili z novelami ZFPPIPP-A do ZFPPIPP-D, GV Založba, Ljubljana 2011, str. 52 in 53 in mag. Potočnik v: Pravne posledice začetka postopka zaradi insolventnosti za predhodne odredbe, Podjetje in delo št. 6-7, GV Založba, Ljubljana 2013, str. 1206 in 1207.