VSL sklep IV Cp 401/2014

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

1V tej nepravdni zadevi sta oba udeleženca vložila vsak svoj predlog za vnovično, drugačno ureditev stikov očeta s hčerko M. in sinom N. Sodišče prve stopnje je odločilo, da se stiki očeta s hčerko ukinejo oziroma se ne izvajajo, stiki očeta s sinom pa se izvajajo vsako prvo in tretjo soboto v mesecu. Drugačna predloga udeležencev je sodišče zavrnilo ter nazadnje odločilo, da vsak udeleženec trpi svoje stroške tega nepravdnega postopka.

2Proti sklepu vlaga pritožbo predlagatelj (oče). Pritožuje se zoper prvo alinejo 1. točke izreka ter zoper 2. in 3. točko izreka. Sklicuje se na vse pritožbene razloge, sodišču pa predlaga, naj izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje.

3Pritožba je bila vročena nasprotni udeleženki, ki nanjo ni odgovorila.

4Pritožba ni utemeljena.

5Izpodbijani sklep je: skrben, pregleden, se opredeljuje do vseh materialnopravnih prvin odločanja o stikih ter jih rešuje s pomočjo strokovne pomoči izvedenke. Z enim stavkom: izpodbijani sklep je zgleden. Pritožbeno sodišče mu lahko v vsej njegovi razsežnosti le pritrdi.

6Pritožba se družinskopravnemu bistvu izpodbijanega sklepa vsebinsko sploh ne zoperstavi. Pritožnik trdi, da ima „roditeljsko pravico nad mladoletno M.“ ter ima „na tej podlagi kot starš otroka – po samem zakonu – pravico do stikov s tem otrokom“. Že besedna zveza, ki jo uporabi, da ima namreč „roditeljsko pravico nad otrokom“, kaže na njegovo popolno nerazumevanje tega ustavnega in zakonskega instituta. Za vsako pravico namreč velja, da je omejena s pravicami drugih (tretji odstavek 15. člena Ustave). Pri roditeljski pravici, pa je ta zamejenost podana že znotraj nje same. Roditeljska pravica namreč ni klasična pravica, marveč je dolžnostno upravičenje. Interesi otroka in starša so v njej neločljivo združeni in če so v nasprotju, je treba med njimi vzpostaviti ustrezno ravnovesje. Sodišče prve stopnje je to storilo.

7Če hoče pritožnik z nadaljnjo navedbo, češ da mora mati otroka pripraviti na stik, povedati to, da ne sme delovati zoper stike ter da otroka ne sme indoktrinirati, potem mu pritožbeno sodišče odgovarja, da nasprotna udeleženka česa takšnega tudi ni storila. Sodišče je ugotovilo, da razlog M. odklanjanja stikov ni na strani nasprotne udeleženke. Tej dejanski ugotovitvi pritožnik sploh ne oporeka.

8Pritožnik trdi, da sodišče nima materialnopravne podlage za ukinitev stikov. Pritožbeno sodišče mu odgovarja, da ne le, da jo ima, marveč jo je v 6. točki izpodbijanega sklepa tudi navedlo.

9Pritožnik trdi, da sodišče o N. stikih v času praznikov in dela prostih dni ter v času počitnic ni odločilo. To seveda ni res. Sodišče je o tem odločilo, le da ne tako, kot je predlagal tožnik. Tako kot glede prejšnje navedbe tudi tu velja, da branje sklepa ponudi celovit odgovor.

10Nazadnje pritožnik trdi, da sta oba otroka dovolj velika, da lahko sama poskrbita za svoje obnašanje. Pritožbeno sodišče lahko na to odgovori le: točno tako. Njuna želja je bila strokovno analizirana in ustrezno upoštevana.

11Pritožba ni utemeljena, podani niso razlogi na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti, zato je pritožbeno sodišče na podlagi pooblastila iz 2. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.