VSRS sklep II DoR 338/2014

Predlog se zavrže.

1Tožnik je zoper uvodoma naveden sklep pritožbenega sodišča vložil „pobudo za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti“ ter mu predlagal, naj njegovi pobudi ugodi, odločbi sodišč prve in druge stopnje razveljavi in zadevi vrne sodišče prve stopnje v novo odločanje pred spremenjenim senatom. Navaja, da je na sodišču prve stopnje uradni preizkus njegove tožbe opravila strokovna sodelavka, s čemer je bila kršena njegova pravica do zakonitega sodnika kot elementa ustavne pravice do sodnega varstva iz 23. člena Ustave RS. Sodišče prve stopnje je zmotno presodilo materialnopravno vprašanje sklepčnosti tožbe in je s tem hkrati storilo tudi procesno kršitev.

2Po določbi prvega odstavka 385. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) lahko zoper pravnomočno sodno odločbo vloži zahtevo za varstvo zakonitosti le državno tožilstvo. To lahko stori tudi na pobudo strank v postopku, zato mu je Vrhovno sodišče posredovalo drugopis tožnikove pobude, samo pa jo je obravnavalo kot predlog za dopustitev revizije. Ta pa je nedovoljen.

3Nedovoljen je iz dveh razlogov. Prvi je v tem, da je tožnik vlogo, ki po vsebini pomeni izredno pravno sredstvo, vložil sam, ne da bi pri tem izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit, kar je v nasprotju z določbo tretjega odstavka 86. člena ZPP, po kateri v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, pri čemer ta zahteva po določbi četrtega odstavka istega člena ne velja le v primerih, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. Drugi razlog je nepopolnost vloge, saj bi ji po določbi drugega odstavka 367.b člena moral tožnik priložiti izvod pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje, s katero bi izkazoval zatrjevano kršitev pravdnega postopka, pa tega ni storil.

4Nedovoljen predlog je zato Vrhovno sodišče zavrglo (377. člen ZPP).