UPRS sodba IV U 68/2013

I. Tožbi se ugodi, sklep Javnega sklada RS za podjetništvo št. POP12/00159 z dne 13. 12. 2012 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.
II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 285,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

1Toženka je z izpodbijanim sklepom odločila, da je tožnik upravičen do dodelitve pomoči v višini 619,11 EUR. V obrazložitvi navaja, da je tožnik 26. 11. 2012 vložil vlogo za odobritev sredstev na Javni poziv za pomoč podjetjem, ki so utrpela škodo kot posledico poplav v novembru 2012 ter prijavil škodo na strojih in opremi ter zalogah v skupni višini 198.721,17 EUR. Komisija je iz seznama poškodovanih ali uničenih stvari na obrazcu 7, tabela 1.6 KMG-MID izločila neupravičeno opremo, in sicer stebre za ribogojnico v višini 475,46 EUR, objekt v višini 56.802,30 EUR, ribnike v višini 16.792,27 EUR in asfalt v višini 7.009, 62 EUR. Iz seznama škode na zalogah na obrazcu 7, tabela 1.7 - škoda na zalogah je izločila neupravičeno zalogo po javnem razpisu v višini 116.400,00 EUR. Upoštevaje izločeno opremo in zaloge je višina škode tožnika 1.241,44 EUR. Glede na to in ob upoštevanju četrtega odstavka 4. točke javnega poziva se odstotek pomoči poveča na 49,87 %, tako da višina pomoči znaša 619,11 EUR.

2Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je s sklepom z dne 5. 2. 2013 pritožbo tožnika zoper izpodbijani sklep zavrglo, saj je na podlagi 34. člena Zakona o podpornem okolju za podjetništvo (v nadaljevanju ZPOP-1) ugotovilo, da ta zakon ne predvideva možnosti pritožbe zoper sklepe oziroma obvestila, temveč je v teh primerih dopusten upravni spor.

3Tožnik v tožbi navaja, da je v poplavah utrpel izjemno veliko škodo, saj je zaradi intenzivnih padavin - poplavnih voda prišlo do odplavitve vzrejnih objektov in celotne vodne infrastrukture ribogojnice A. na potoku … v ... ter s tem posledično do uničenja vseh rib iz naslova vzrejnega programa 2012-2013. Poudarja, da je komisija priznala le povrnitev škode za sedežno garnituro. Pravno nedopustno je, da obrazložitev izpodbijanega sklepa ne vsebuje niti enega samega razloga, zakaj je bila oprema, ki je bila resnično v naravi odplavljena oziroma popolnoma uničena, izločena. Prav tako ni obrazloženo, zakaj tožniku ni bila priznana škoda iz naslova uničenih zalog rib. Izpodbijanega sklepa tako sploh ni mogoče preizkusiti. Njegova obrazložitev je pavšalna in nekonkretizirana. Prav tako iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ne izhaja, kdo so bili člani, ki so sestavljali komisijo, katere ugotovitve so bile podlaga izpodbijanemu sklepu. Komisija je odločala zgolj na podlagi fotografij in priloženih računovodskih izkazov in po prepričanju tožnika brez ogleda na terenu ni mogla pravilno oceniti višine nastale škode. Sodišču predlaga, da postavi izvedenca gradbene stroke za nizke gradnje, da bo ocenil škodo, ki je nastala na vodni infrastrukturi, ki je bila uničena v poplavah dne 5. 11. 2012, ter da postavi izvedenca ihtiološke stroke, ki bo ocenil škodo, ki je nastala pri uničenju ribnika in vseh rib iz naslova vzrejnega programa 2012-2013. Prilaga tudi račune, s katerimi izkazuje nakup rib. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi, izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne istemu organu v ponovno odločanje, toženki pa naloži povrnitev njegovih stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4Toženka v odgovoru na tožbo odgovarja na tožbene navedbe in sodišču predlaga, da tožbo zavrne in naloži tožniku plačilo stroškov tega upravnega spora z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Priglaša strošek sodne takse.

5Tožba je utemeljena.

6V obravnavani zadevi je sporna dodelitev pomoči tožniku na podlagi Javnega poziva za pomoč podjetjem, ki so utrpela škodo kot posledico poplav v novembru 2012 (Uradni list RS, št. 87/2012 in 88/2012 – popr., v nadaljevanju Javni poziv), na katerega je tožnik prijavil škodo na strojih, opremi ter zalogah v skupni višini 198.721,17 EUR. Toženka mu je z izpodbijanim sklepom priznala škodo v višini 1.241,44 EUR in posledično, ob upoštevanju četrtega odstavka 4. točke Javnega poziva in povečanju odstotka pomoči na 49,87 %, pomoč v višini 619,11 EUR.

7Sodišče se strinja s trditvijo tožnika, da ima izpodbijani sklep pomanjkljivosti, zaradi katerih se ga ne da preizkusiti. V razlogih izpodbijanega sklepa je navedena oprema, ki jo je komisija kot neupravičeno po Javnem pozivu izločila ter višina izločene škode na zalogah. Toženka pa v izpodbijanem sklepu z ničemer ni obrazložila navedene odločitve oziroma pojasnila, zakaj šteje, da je izločena oprema neupravičena po Javnem pozivu ter katero prijavljeno škodo na zalogah in zakaj je izločila.

8V predmetni zadevi se v skladu s 4. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) smiselno uporablja upravni postopek. Kot izhaja iz predmetnega Javnega poziva, je bil le-ta objavljen na podlagi Dopolnitve dopolnjenega programa ukrepov za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti za obdobje 2007 – 2008, ki je bil sprejet na podlagi ZPOP-1. O vlogi tožnika je toženka torej odločila na podlagi določb ZPOP-1 ter ob upoštevanju določb Javnega poziva, Uredbe o metodologiji za ocenjevanje škode (v nadaljevanju Uredba) in ZUP.

9Po določbi drugega odstavka 29. člena ZPOP-1 odgovorna oseba izvajalca razpisa ali oseba, ki jo je ta pooblastila za sprejetje odločitve o dodelitvi sredstev, na podlagi seznama prejemnikov sredstev izda posamezne sklepe o izboru prejemnikov sredstev. Takšen sklep, kot je izpodbijani, pa mora po presoji sodišča vsebovati obrazložitev v smislu 214. člena ZUP, saj ga v nasprotnem primeru ni mogoče preizkusiti. To pa pomeni, da mora poleg zahtevkov in navedb stranke vsebovati tudi ugotovitve glede dejanskega stanja, dokaze, na katere je le-to oprto, razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov, navedbo določb predpisov, na katere se opira odločitev, razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločitev in razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku stranke (prvi odstavek 214. člena ZUP).

10Toženka pa v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, kot že navedeno, navaja zgolj izločeno opremo, ki jo je opredelila kot neupravičeno in višino izločene škode na zalogah, ki jo je prav tako opredelila kot neupravičeno. Ne navede pa, zakaj oziroma na podlagi katerih določb in katerega predpisa šteje izločeno opremo oziroma zaloge za neupravičene. Glede na to presoja sodišča, ali je takšna odločitev pravilna, ni mogoča, saj se izpodbijanega sklepa ne da preizkusiti.

11Toženka sicer svojo odločitev pojasnjuje v odgovoru na tožbo, vendar pa se s pojasnili v odgovoru na tožbo te pomanjkljivosti izpodbijanega sklepa ne da odpraviti.

12Neutemeljeno pa tožnik toženki očita, da iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ne izhaja, kdo so bili člani komisije, katere ugotovitve so bile podlaga za izdajo izpodbijanega sklepa. Navedba članov komisije v obrazložitvi sklepa namreč ni potrebna.

13Po obrazloženem je bila pri izdaji izpodbijanega sklepa storjena absolutna bistvena kršitev pravil upravnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP, zato je sodišče na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) izpodbijani sklep odpravilo ter zadevo vrnilo istemu organu v ponovni postopek, v katerem bo moral storjeno kršitev odpraviti in v zadevi ponovno odločiti z aktom, ki bo imel vse sestavine, ki jih predpisuje ZUP, s posebnim poudarkom na elementih, ki jih mora vsebovati obrazložitev in jih določa 214. člen ZUP. Ker je bilo izpodbijani sklep potrebno odpraviti iz gornjega razloga, sodišče tudi ni sledilo dokaznemu predlogu tožnika za postavitev izvedenca gradbene stroke za nizke gradnje in izvedenca ihtiološke stroke.

14Ker je sodišče tožbi ugodilo, je toženka dolžna tožniku povrniti njegove stroške postopka v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS in drugega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Uradni list RS, št. 24/07 in 107/2013).

15O zahtevku za povrnitev stroškov toženke, ki je priglasila povrnitev stroška za sodno takso, pa sodišče v izreku te sodbe ni odločalo, saj ta strošek toženki sploh ni nastal. ZST-1 obveznosti plačila sodne takse za odgovor na tožbo v upravnem sporu namreč ne predvideva.