UPRS sodba II U 459/2013

I. Tožba se zavrne.
II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Z izpodbijanim sklepom je direktorica Okrožnega sodišča na Ptuju odločila, da se tožeča stranka, v postopku javnega natečaja za zasedbo uradniškega delovnega mesta višji pravosodni svetovalec (strokovni sodelavec) na Okrajnem sodišču v Ormožu, ne izbere. Iz obrazložitve sklepa izhaja, da je bil dne 16. 7. 2013 na spletni strani Okrožnega sodišča na Ptuju ter na Zavodu RS za zaposlovanje, Območna služba Ptuj, Urad za delo Ormož, objavljen javni natečaj za zasedbo navedenega prostega uradniškega delovnega mesta, na katerega se je med drugimi javila tudi tožeča stranka, ki sicer izpolnjuje formalne pogoje natečaja, vendar v izbirnem postopku ni bila izbrana. Na podlagi Meril za izbiro in metod preverjanja strokovne usposobljenosti kandidatov št. Su 010603/2013 z dne 4. 9. 2013 (Merila), ki jih je pred začetkom izbirnega postopka sprejela natečajna komisija, je bila na podlagi osebnega razgovora strokovna usposobljenost kandidatov in najprimernejšega kandidata izbrana po metodi točkovanja. Izbrana kandidatka A.A. je pridobila največ točk – 12 točk, med tem ko je tožeča stranka na podlagi navedenih meril pridobila 11 točk.

V pritožbenem postopku je Komisija za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi Republike Slovenije (Komisija) navedeno odločitev potrdila s svojim sklepom št. 10051-22/2013/3 z dne 2. 10. 2013. Navaja, da iz zbrane dokumentacije izhaja, da je natečajna komisija, ki sta jo sestavljala 2 člana, v izbirnem postopku presojala strokovno usposobljenost kandidatov na podlagi dokumentacije, ki so jo predložili prijavljeni kandidati, in sicer je ocenjevala (1.) dosedanje delovne izkušnje (delovne izkušnje na področju, za katero kandidira ali na sorodnem področju v javnem ali zasebnem sektorju glede na zahtevnost in obseg delovnega področja in obvladovanja različnih znanj) in (2.) druga dodatna znanja, zmožnosti (poznavanje problematike področja dela, dobre organizacijske sposobnosti, smisel za delo v skupini). Pri tem sta oba člana ocenjevala navedeni merili oz. sklopa ocenjevanja s točkami od 1 do 3, tako da je bilo mogoče pri posameznem merilu oz. sklopu doseči največ 6 točk. Nato so se točke seštele, izbrana kandidatka je dosegla najvišje število točk, to je 12 točk.

V zvezi s pritožbenimi navedbami glede delovnih izkušenj navaja, da je tožeča stranka pri merilu dosedanje delovne izkušnje dosegla najvišje število točk. Ne glede na navedeno pa je razvidno, da je izbrana kandidatka dosegla 1 točko več pri merilu druga dodatna znanja, saj je predsednica natečajne komisije ocenila vlogo izbrane kandidatke kot odlično, v kar so jo prepričala predvsem številna področja, s katerimi se je srečevala kandidatka pri svojih dosedanjih delovnih izkušnjah, pri svojem dosedanjem delu v odvetniški pisarni in na sodišču, kjer se je seznanila s pravdnim in nepravdnim področjem, področjem preiskave in kazenskim področjem, gospodarskim področjem, področjem davčnih in upravnih postopkov ter področjem mediacije. Izbrana kandidatka je komisijo z navedbami v svoji vlogi prepričala tudi glede svojih organizacijskih sposobnosti, kakor tudi glede sposobnosti timskega dela, ki prav tako izhajata iz njenega dela v odvetniški pisarni in na sodišču. Zato je bila v skladu z 62. členom Zakona o javnih uslužbencih (ZJU) tudi izbrana za razpisano delovno mesto. Pri tem je Komisija še pojasnila, da se v samo ocenjevanje glede na določena merila ne more spuščati, ker gre za strokovno opravilo predstojnika, natečajne komisije oz. javnega uslužbenca, ki je pooblaščen za vodenje postopka. Ocenjevanje temelji na predpostavki, da so tisti, ki ocenjujejo kandidate, za to strokovno usposobljeni, v konkretnem primeru pa ni razloga, da bi Komisija podvomila v strokovnost natečajne komisije, ki je vodila izbirni postopek. Pri tem se sklicuje na podobno stališče, ki ga je že zavzelo Upravno sodišče RS v pravnomočni sodbi U 1835/2008-13 z dne 12. 12. 2008. Kot irelevantno je zavrnila pritožničino mnenje, da so največji zaostanki na področju izvršbe, zato bi nova višja pravosodna svetovalka bila dodeljena na izvršilni oddelek, saj ostala področja sodniki opravljajo sami. Ne glede na navedeno pa tudi iz dokumentacije ni razvidno, da bi bilo razpisano delovno mesto na izvršilnem oddelku. Poleg tega je tudi v slednjem primeru široko področji del, s katerimi se je srečevala izbrana kandidatka, koristno za delodajalca, saj se tak kandidat lahko hitreje uvede v neko področje, lažje pa se ga tudi premesti. Pojasnjuje tudi, da bi bila popolna vezanost meril na delovne izkušnje s področja izvršbe diskriminatorna, saj bi to pomenilo, da lahko kandidirajo le kandidati, ki imajo prav takšne delovne izkušnje.

Tožeča stranka s tožbo izpodbija navedeno odločitev zaradi bistvenih kršitev izbirnega postopka. Zatrjuje, da je bil izbirni postopek v celoti izveden nezakonito in diskriminatorno do prijavljenih kandidatov. Niso se upoštevala določila ZJU glede ocenjevanja strokovne usposobljenosti in zagotavljanja enakopravnega obravnavanja, saj naj bi bil izbirni postopek prirejen za izbrano kandidatko. Zatrjuje, da ima kot višja pravosodna svetovalka večletne delovne izkušnje na oddelku izvršbe ter pravdnem oddelku Okrajnega sodišča v Mariboru (skupno 4 leta in 6 mesecev na izvršilnem oddelku in 1 leto in 2 meseca na pravdnem oddelku). Zadnja zaposlitev je bilo delovno mesto v pravni službi (2 leti in 7 mesecev), ki je zajemalo samostojno vodenje pravne službe, od tajniških del, do zastopanja na sodišču, kar je vse podrobno opisano v vlogi in življenjepisu. Prepričana je, da ocenjena strokovna usposobljenost izbrane kandidatke z najvišjim možnim številom točk ne odraža dejansko pridobljenih delovnih izkušenj in dodatnih znanj. Predlaga, da sodišče izpodbijani sklep razveljavi, da razveljavi tudi sklenjeno pogodbo o zaposlitvi z izbrano kandidatko ter da zadevo vrne pristojnemu organu v ponovno odločanje. Zahteva tudi vrnitev sodne takse.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločitvi in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne. Podrobneje opisuje potek natečajnega postopka in točkovanje prijavljenih kandidatov. Ugotavlja, da je bil postopek izbire uveden v skladu z določbami 61. člena ZJIU in določbami 22. in 23. člena Uredbe o postopku za zasedbo delovnega mesta v organih državne uprave in pravosodnih organih (Uredba). Kot neutemeljene zavrača navedbe tožeče stranke, da so bile vse ocene vnaprej pripravljene s strani vodstva Okrožnega sodišča na Ptuju. Ocene niso mogle biti pripravljene vnaprej, ker so bili kandidati na podlagi pregleda njihovih vlog točkovani s strani natečajne komisije, ki so jo sestavljale okrajna sodnica in predsednica Okrajnega sodišča v Ormožu kot predsednica natečajne komisije in okrajni sodnik kot član natečajne komisije. Vloga izbrane kandidatke je bila v izbirnem postopku obravnavana popolnoma enako, kot vloga ostalih kandidatov in je izpolnjevala vse natečajne pogoje ter je po seštevku dosegla najvišje število točk, zaradi česar se je tako izkazala kot najbolj strokovno usposobljena za opravljanje razpisanih del in nalog. Verjame, da so obstajala takšna in drugačna namigovanja glede izbire kandidata, saj taka namigovanja in ugibanja obstajajo pri vsakem razpisu prostega delovnega mesta, a to še ne pomeni, da sta v konkretnem primeru organ prve stopnje in tožena stranka ravnala nezakonito. Prav tako ne držijo navedbe tožeče stranke, da natečajna komisija pri svojem delu ni bila samostojna in da kandidati niso bili obravnavani enakopravno. Pojasnjuje tudi potek postopka, v katerem je prišlo do spremembe sistemizacije tako, da je bilo sistemizirano eno delovno mesto višjega pravosodnega svetovalca (PDI) – strokovnega sodelavca. Glede navedb tožeče stranke, da izbrana kandidatka ni nikjer izrecno pojasnila, katera področja pozna in kakšne vrhunske organizacijske sposobnosti pri delu z ljudmi si je pridobila v času opravljanja dela v odvetniški družbi in na sodišču, tožena stranka odgovarja, da je v življenjepisu izbrana kandidatka nazorno navedla, s katerimi pravnimi področji in nalogami se je srečala pri delu v odvetniški pisani in na sodišču, kar sta oba člana natečajne komisije ocenila z najvišjim številom možnih točk. Glede dosedanjih delovnih izkušenj sta bili obe kandidatki ocenjeni z najvišjim možnim številom točk. Čeprav ima tožeča stranka 9 let in 7 mesecev delovnih izkušenj, izbrana kandidatka pa le 6 let delovne dobe in sicer 3 leta in 5 mesecev po opravljenem pravniškem državnem izpitu, si je z večletnim delom v odvetniški pisarni in kasneje kot strokovna sodelavka na okrožnem sodišču pridobila zelo pomembne delovne izkušnje za področje dela, za katerega je kandidirala, tako po zahtevnosti in obsegu delovnega področja ter obvladovanja različnih znanj. Iz njene vloge je bilo razvidno, da se je v odvetniški pisarni in na sodišču seznanila predvsem s pravdnim in nepravdnim področjem, področjem preiskave in kazenskim področjem, gospodarskim področjem, s področjem davčnih in upravnih postopkov ter področjem mediacije, zato je s svojimi delovnimi izkušnjami popolnoma primerljiva s tožečo stranko. Pri drugem sklopu točkovanja, kjer so se ocenjevala dodatna znanja, zmožnosti (kot je poznavanje problematike področja dela), dobre organizacijske sposobnosti, smisel za delo v skupini, pa je bila izbrana kandidatka ocenjena z 1 točko več, kot tožeča stranka, saj je bila ocenjevalka mnenja, da si je s pridobljenim znanjem in veščinami, ki jih je pridobila kot odvetniška kandidatka in kasneje kot strokovna sodelavka na okrožnem sodišču, pridobila zalo dobre organizacijske sposobnosti in smisel za delo v skupini ter potrebna dodatna znanja in možnosti za opravljanje dela na razpisanem delovnem mestu in je zato bolj primerna za opravljanje del in nalog na navedenem delovnem mestu. Tožena stranka še poudarja, da je bila tožeča stranka na podlagi dne 25. 7. 2013 objavljenega delovnega mesta višji pravosodni svetovalec (PDI) – strokovni sodelavec za določen čas, izbrana kot najprimernejša kandidatka. Popolnoma nesmiselne so tudi trditve tožeče stranke, da sta bili v mesecu juliju 2013 razpisani 2 prosti mesti višje pravosodne svetovalke za nedoločen in določen čas na Okrajnem sodišču v Ormožu in da je po odločitvi tako tožeča stranka očitno primerna samo za delovno mesto za določen čas. Poudarja, da na razpisano delovno mesto strokovnega sodelavca za določen čas niso bili prijavljeni isti kandidati kot za delovno mesto strokovnega sodelavca za nedoločen čas. Prav tako ne držijo navedbe tožeče stranke, da je bila izbrana kandidatka na podlagi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas razporejena samo na oddelek izvršbe. Na podlagi letnega razporeda sodnikov Okrajnega sodišča v Ormožu izhaja, da je bila bila razporejena tako na kazensko področje, kakor tudi na področje izvršbe in nepremičninske izvršbe ter zavarovanja. Predlaga, da sodišče tožbo zavrne in da tožeča stranka trpi svoje stroške postopka.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi gre za izvedbo javnega natečaja za zasedbo uradniškega delovnega mesta višji pravosodni svetovalec (PDI) na Okrajnem sodišču v Ormožu (ki je organizacijska enota Okrožnega sodišča na Ptuju) na podlagi tretjega odstavka 60. člena ZJU. Ta določa, da za vodenje izbirnega postopka predstojnik lahko pooblasti javnega uslužbenca ali imenuje komisijo. Izbira kandidata se opravi v izbirnem postopku, v katerem se presoja usposobljenost kandidata za opravljanje nalog na uradniškem delovnem mestu (prvi odstavek 61. člena ZJU). Izbirni postopek se lahko opravi v več fazah, tako, da se kandidati postopno izločajo. Opravi se v obliki presojanja strokovne usposobljenosti iz dokumentacije, ki jo je predložil kandidat, pisnega preizkusa usposobljenosti, ustnega razgovora ali v drugi obliki (drugi odstavke 61. člena ZJU). Izbere se kandidat, ki se je v izbirnem postopku izkazal kot najbolj strokovno usposobljen za uradniško delovno mesto (62. člen ZJU). O izbiri oz. neizbiri uradnika se vsakemu kandidatu, ki je sodeloval v izbirnem postopku izda in vroči sklep.

Predmet spora je sklep direktorice Okrožnega sodišča na Ptuju o neizbiri tožeče stranke za zasedbo razpisanega uradniškega delovnega mesta iz razloga, ker je prejela 11 točk, med tem ko je izbrana kandidatka prejela največ, to je 12 točk.

V konkretni zadevi je šlo za javni natečaj, ki ga je objavilo Okrožno sodišče na Ptuju dne 16. 7. 2013 in izvedla natečajna komisija, ki jo je imenovala direktorica Okrožnega sodišča na Ptuju. Natečajna komisija je strokovno usposobljenost kandidatov presojala na podlagi ustnega razgovora in v skladu s sprejetimi Merili na podlagi (1.) delovnih izkušenj in (2.) drugih dodatnih znanj oziroma zmožnosti po metodi točkovanja (od 1 do 3 točk), za kar je imela podlago v drugem odstavku 61. člena ZJU oz. tretjem odstavku 22. člena Uredbe o postopku za zasedbo delovnega mesta v organih državne uprave in v pravosodnih organih (Uredba).

V zadevi ni sporno, da je tožeča stranka dosegla 11 točk, med tem ko je izbrana kandidatka dosegla vse možne točke in sicer 12 točk. Sporno pa je točkovanje tožeče stranke s strani Komisije. Kot je bilo že navedeno, se za delovno mesto, za katerega je objavljen javni natečaj v skladu z določbo 62. člena ZJU izbere tisti kandidat, ki se je v izbirnem postopku izkazal kot najbolj strokovno usposobljen za uradniško delovno mesto. Strokovna usposobljenost pa pomeni strokovno znanje in tudi osebne sposobnosti za opravljanje dela, kot to izhaja iz 15. točke 6. člena ZJU. Skladno z upravno sodno prakso v tovrstnih zadevah, je sodna presoja zakonitosti izbire glede pogojev oz. kriterijev, kadar ti niso natančno določeni ali objektivizirani s predpisi ali splošno sprejetimi standardi, ampak gre za profesionalne kriterije, zadržana. Zadržana presoja pa pomeni, da sodišče pristojnemu organu pušča določeno polje proste presoje in ugotovi nezakonitost v takšni odločbi le, če je odločitev tožene stranke očitno nerazumna. Tudi v postopku kadrovanja oz. ocenjevanja primernosti kandidatov glede na razpisne pogoje, je namreč potrebno zaradi zagotavljanja učinkovitega delovanja upravnega sistema v pravosodnih organih, natečajni komisiji prepustiti široko polje proste presoje pri ocenjevanju primernosti kandidatov glede na razpisne pogojev. Upoštevaje navedeno in glede na to, da je natečajna komisija v Merilih opredelila način ugotavljanja strokovne usposobljenosti kandidatov (točkovanje po dveh sklopih meril na podlagi ustnega razgovora), sodišče kot neutemeljene zavrača tožbene trditve, da je bila ocenitev izpolnjevanja meril izbrane kandidatke neustrezna in nezakonita, ter v razmerju do prijavljenih kandidatov diskriminatorna. Sam postopek ocenjevanja je, kot pravilno navaja tudi tožena stranka v izpodbijani odločbi, strokovno opravilo, saj so ti kriteriji oz. merila vezani na potrebe in naravo razpisanega prostega uradniškega delovnega mesta. Glede na to, da je v skladu z določbo prvega odstavka 62. člena ZJU izbran kandidat, ki se je v izbirnem postopku izkazal za najbolj strokovno usposobljen za uradniško delovno mesto (ocenjen z najvišjim številom točk), sodišče glede pravilnosti izpodbijane odločitve zato nima pomislekov. Izbira strokovno najbolj usposobljenega kandidata je bila po oceni sodišča v mejah proste presoje tožene stranke. Zato kot neutemeljene zavrača tožbene trditve glede boljše strokovne usposobljenosti tožeče stranke po kriteriju dodatnih znanj.

Neutemeljen je tudi tožbeni ugovor, da je bil izbirni postopek diskriminatoren, ker naj bi bil prirejen za izbrano kandidatko. Upoštevaje prej navedeno dejstvo, da ima natečajna komisija v postopku kadrovanja pri ocenjevanju primernosti kandidatov široko polje proste presoje, sodišče v zvezi s tem tožbenimi očitkom tožeči stranki pojasnjuje, da 49. člen Ustave RS zagotavlja le dostopnost vsakega delovnega mesta vsakomur pod enakimi pogoji, ne pa tudi vnaprejšnje pravice, da bo na razpisano delovno mesto izbran. V zadevi pa tudi ne gre za diskriminacijo, kot jo opredeljuje Zakon o uresničevanju načela enakega obravnavanja (ZUNEO). V skladu s citiranim zakonom bi morala tožeča stranka namreč svojo trditev utemeljiti s tem, da je bila zaradi svojih političnih ravnanj, vrednot, prepričanja ali osebnih lastnosti ter okoliščinami in s konkludentnimi ravnanji diskriminirana v primerjavi z ostalimi kandidati, da so bili ti zaradi takih okoliščin v nasprotju z zakonom priviligirani.

Sodišče v zvezi s tožbenim predlogom tožeče stranke glede razveljavitve pogodbe o zaposlitvi izbrane kandidatke pojasnjuje, da je zakonodajalec samo za primer iz 1. točke prvega odstavka 65. člena ZJU (izbrani kandidat ne izpolnjuje natečajnih pogojev) določil možnost, da sodišče sklep o izbiri razveljavi ter pristojni komisiji naloži razveljavitev akta o imenovanju in pogodbe o zaposlitvi, organu pa po razveljavitvi naloži ponovitev izbirnega postopka. V obravnavani zadevi pa je glede na tožbene navedbe nesporno, da tožeča stranka tožbe na podlagi 1. točke prvega odstavka 65. člena ZJU ni vložila, niti ne zatrjuje, da izbrana kandidatka ne izpolnjuje natečajnih pogojev.

Glede na vse navedeno je zato sodišče po ugotovitvi, da je izpodbijana odločitev pravilna in zakonita, tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

Odločitev o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri v primeru, ko sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.