VSL sklep Cst 287/2014

Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijani 2. točki izreka potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (1.) začelo postopek odpusta obveznosti in (2.) določilo preizkusno obdobje treh (3.) let od izdaje sklepa o začetku postopka odpusta obveznosti, tako da zadnji dan preizkusnega obdobja poteče 9. 5. 2017.

2Dolžnica se je zoper sklep pritožila.

3Pritožba ni utemeljena.

4Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom določilo preizkusno obdobje treh let od začetka postopka odpusta obveznosti. Pri odločitvi je izhajalo iz predloga za odpust obveznosti in upoštevalo dolžničino starost (52 let), družinske razmere (poročena, mati treh otrok, od tega en polnoleten), zdravstveno stanje (ima zdravstvene težave), premoženjsko in druga osebna stanja (je zaposlena, nad možem se vodi postopek osebnega stečaja) in razloge za insolventnost (poroštvo za obveznosti gospodarske družbe in gradnja družinske hiše).

5Po določbi četrtega odstavka 400. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - ZFPPIPP sodišče določi preizkusno obdobje v okviru trditev in dokazov, ob upoštevanju starosti stečajnega dolžnika, njegovih družinskih razmer, njegovega zdravstvenega stanja in drugih osebnih stanj ter razlogov za njegovo insolventnost. Pravilno sicer dolžnica opozarja, da je v predlogu za odpust obveznosti navedla, da ni zaposlena, vendar pa to, ob upoštevanju vseh ostalih okoliščin, ki jih je sodišče prve stopnje upoštevalo pri določitvi trajanja preizkusne dobe, ne more spremeniti odločitve sodišča. Višje sodišče ne sprejema pritožbenih domnev o težji zaposljivosti dolžnice, ki je stara 52 let. Dolžnica si bo v času trajanja preizkusnega obdobja morala prizadevati aktivno iskati zaposlitev (prim. 401. člen ZFPPIPP) in tako, poleg premoženja, ki je del stečajne mase, prispevati k največjemu možnemu poplačilu upnikov. Končno je to pomembno tudi zaradi učinka zahteve po aktivnem iskanju zaposlitve - odvrniti bodočo nezmožnost izpolnjevanja novo nastalih obveznosti, s tem pa tudi odvrniti nastanek novega socialnega problema, kot to sicer dolžnica sama navaja v pritožbi kot argument za krajše preizkusno obdobje. Dolžnica v pritožbi navaja, da se vsi otroci redno šolajo, eden je mladoleten. Starost otrok je upoštevalo že sodišče prve stopnje. Ostalih navedb - glede šolanja starejših otrok, v predlogu za odpust obveznosti ni bilo; tudi če bi bile, višje sodišče dodaja, da gre za polnoletna otroka, stara 21 in 24 let. Višje sodišče zaključuje, da se dolžnica neutemeljeno pritožuje zoper dolžino trajanja preizkusnega obdobja, saj je sodišče, glede na okoliščine primera, določilo skoraj minimalno trajanje preizkusnega obdobja, ki ga lahko določi v razponu od dveh do petih let (prim. peti odstavek 400. člena ZFPPIPP). Ni namreč mogoče prezreti višine obveznosti, navedene v predlogu za začetek postopka osebnega stečaja (980.000,00 EUR). Do ostalih pritožbenih navedb se višje sodišče ne opredeljuje. Dolžnica je namreč v nadaljevanju podal hipotetični primer in razmišljanje o namenu postopku odpusta obveznosti. O zadnjem je višje sodišče zgoraj že zavzelo stališče.

6Pritožba ni utemeljena in niso podani razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.