VSL sklep Cst 255/2014, enako VSL sklep Cst 298/2014

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pritožnica sama nosi pritožbene stroške.

1Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predlog upnice A., d.d., za izdajo začasne odredbe z dne 12.5.2014. Odločilo je, da upnica sama nosi svoje stroške postopka.

2V pritoži zoper sklep upnica uveljavlja pritožbene razloge kršitve določb postopka, zmotne uporabe materialnega prava ter nepravilne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga, da višje sodišče izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglaša pritožbene stroške.

3O pritožbi se je izjavila tudi stečajna upraviteljica. Pridružila se je stališčem pritožnice in še navedla, da je ločitvena upnica želela zavarovati svoje interese in s predlogom za začasno odredbo doseči, da se kupnina od prodaje posebne stečajne mase ne bi rubila v korist upnika, ki od stečajnega dolžnika izterjuje stroške stečaja, ki jih ločitvena upnica ni dolžna pokrivati.

4Pritožba ni utemeljena.

5Pritožba opozarja, da sodišče prve stopnje zmotno razlaga določbo 240. člena ZFPPIPP, saj navedeni člen ne določa izrecno, da je mogoče predlog za začasno odredbo vložiti le do izdaje sklepa o začetku stečajnega postopka, ampak določa le trenutek, od katerega dalje lahko upnik vloži takšen predlog. Meni, da je potrebno upoštevati tudi namen te določbe: dati upniku možnost za pravno varstvo njegovih premoženjskih interesov znotraj stečajnega postopka. S tem, ko je sodišče prve stopnje zavrglo upnikov predlog za izdajo začasne odredbe, mu je odreklo pravico do pravnega varstva.

6Višje sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da je mogoče v stečajnem postopku predlog za izdajo začasne odredbe proti stečajnemu dolžniku vložiti v času od uvedbe stečajnega postopek dalje in najpozneje do izdaje sklepa o začetku stečajnega postopka (predhodni stečajni postopek). Namen začasne odredbe je zavarovanje položaja upnika, vendar le do pravnomočne odločitve sodišča o glavnem zahtevku (v primeru predloga za začetek stečajnega postopka je to odločitev o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom). Ker je v tem primeru že v teku glavni stečajni postopek, izdaja predlagane začasne odredbe v stečajnem postopku ni dovoljena.

7Višje sodišče še dodaja, da pritožnica utemeljeno opozarja, da je kot ločitvena upnica upravičena do prednostnega poplačila iz denarnega dobroimetja, ki je nastalo z unovčenjem posebne stečajne mase – dolžnikovega premoženja, na katerem je bila pritožnici priznana ločitvena pravica. Posebna stečajna masa je premoženje, ki je predmet ločitvene pravice, ali denarno dobroimetje, doseženo z unovčenjem tega premoženja. V zvezi z vsakim posameznim premoženjem, ki je predmet ločitvene pravice, je treba oblikovati posebno stečajno maso, ter to premoženje voditi in upravljati ločeno od premoženja, ki spada v splošno stečajno maso, in premoženja, ki spada v druge posebne stečajne mase (drugi in tretji odstavek 225. člena ZFPPIPP). Posebna razdelitvena masa predstavlja denarno dobroimetje, nastalo z unovčenjem posebne stečajne mase, zmanjšano za stroške v zvezi s tem unovčenjem (tretji odstavek 226. člena ZFPPIPP).

8V zvezi s premoženjem, na katerem ima pritožnica ločitveno pravico, je torej potrebno oblikovanje (ločene) posebne stečajne mase. Takšna posebna stečajna masa (namenjena za poplačilo pritožnice na podlagi uveljavljane ločitvene pravice) se sme zmanjšati le za stroške v zvezi z njenim unovčenjem v smislu četrtega odstavka 226. člena ZFPPIPP, v zakonu pa ni podlage za obremenjevanje te posebne razdelitvene mase z drugimi stroški stečajnega postopka, ki jih je mogoče izplačati le v breme splošne stečajne mase. Takšno izplačilo bi bilo utemeljeno le pod predpostavko, da bi predstavljala posebna stečajna masa edino premoženje stečajnega dolžnika. Zgolj okoliščina, da stečajni dolžnik (trenutno) ne razpolaga z drugimi (zadostnimi) denarnimi sredstvi, kot s tistimi, ki tvorijo (to) posebno stečajno maso, še ne zadošča za poseg v ta zaščiteni del stečajne mase za poplačilo preostalih stroškov stečajnega postopka.

9Glede na to, da se z izdajo začasne odredbe lahko stečajnemu dolžniku v okviru predhodnega postopka le prepovejo določena ravnanja in ob upoštevanju, da stečajno sodišče ne more posegati v pristojnost drugega (v tem primeru izvršilnega) sodišča, se izkaže, da pritožba ni utemeljena. Zato jo je višje sodišče zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

10Na podlagi 129. člena ZFPPIPP pritožnica sama krije svoje pritožbene stroške.