VSL sodba I Cpg 137/2013

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Pritožnik nosi sam svoje pritožbene stroške.

1Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijano sodbo toženi stranki naložilo, da je dolžna plačati tožeči stranki:

- znesek 1.400,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 9. 2011 dalje do plačila ter zakonske zamudne obresti od zneska 1.900,00 EUR od dne 7. 12. 2010 do dne 14. 9. 2011 in zakonske zamudne obresti od zneska 2.934,56 EUR od 9. 4. 2010 do 6. 12. 2010 na podlagi računa št. 1309 z dne 8. 4. 2010;

- znesek 4.320,78 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24. 4. 2010 dalje do plačila na podlagi računa št. 1540 z dne 23. 4. 2010;

- znesek 2.435,80 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 4. 2010 dalje do plačila na podlagi računa št. 1462 z dne 16. 4. 2010;

- znesek 1.581,46 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8. 5. 2010 dalje do plačila na podlagi računa št. 1723 z dne 7. 5. 2010;

- izvršilne stroške v višini 172,76 EUR;

- pritožbene stroške v višini 204,60 EUR;

in ji povrniti stroške tega pravdnega postopka v višini 1.609,00 EUR, vse v roku 15 dni, da ne bo izvršbe.

S sklepom je sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 116492/2010-3 z dne 21. 9. 2010 razveljavilo tudi v prvem in tretjem odstavku izreka.

2Tožena stranka je zoper sodbo pravočasno vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek tožeče stranke v celoti zavrne, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4Pritožba ni utemeljena.

5Prvostopenjsko sodišče je ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke za plačilo dobavljenega blaga toženi stranki, ker je ocenilo, da tožena stranka ni dokazala, da bi bilo blago slabe kvalitete, da količine dobavljenega blaga niso točne niti da je pravočasno podala reklamacije.

6Pritožnik očita prvostopenjskemu sodišču, da je zaslišalo zgolj pričo tožnika M. K., medtem ko je zavrnilo izvedbo dokazov, predlaganih s strani tožene stranke. Tožena stranka pa niti ni prejela vabila na narok niti vabil za ostale priče. Trdi, da bi prvostopenjsko sodišče moralo zaslišati zakonitega zastopnika tožene stranke, kot tudi ostale priče, ki bi lahko dodatno pojasnile vse ugovore tožene stranke, podane v postopku, tako glede načina prevzema blaga, njegovega transporta in težav z odjemalci tako kupljenega blaga. Po mnenju pritožnika je obrazložitev sodišča razumeti „kot nedopusten utemeljitveni razlog v dokaznem sklepu (za t.i. vnaprejšnjo dokazno oceno) in s tem kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave (konkretno pravice do dokaza) in obenem bistveno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.“

7Pritožbeno sodišče ugotavlja, da se je tožena stranka upirala plačilu vtoževanih računov s trditvami, da meso, ki je bilo predmet trgovanja med pravdnima strankama, ni bilo ustrezne kvalitete, imelo je vonj, zaradi česar je tožena stranka, ki je po prevzemu blaga pri tožeči stranki, le tega posredovala naprej končnim odjemalcem, prejela številne reklamacije s strani svojih kupcev. Navedla je, da je po prejetju navedenih reklamacij le-te takoj ustno sporočila tožeči stranki in obenem ustno zavrnila plačilo izdanih računov. Tožena stranka naj bi zaradi neustrezne kvalitete izgubila eno poslovno stranko in imela težave pri drugi stranki. Navedeno naj bi potrdile priče Z. H., ki je bil komercialist pri toženi stranki, G. J., ki dela kot mesar pri toženi stranki ter H. U., ki je meso tožnika prevažala do končnih strank. Navedla je še, da je bilo meso ob prevzemu vakuumsko zapakirano in je bilo kvaliteto prevzetega mesa nemogoče ugotavljati, kar pa so lahko storili končni kupci, katerim je tožena stranka dobavila meso tožeče stranke.

8Tožeča stranka je na te trditve odgovorila, da tožena stranka ni nikoli ne pisno ne ustno reklamirala mesa zaradi slabe kvalitete. Prav tako ni nikoli prejela zavrnitve spornih računov, ne ustno ne pisno. Poleg tega ni predlagala zaslišanja svojih kupcev, ki naj bi ji meso reklamirali, temveč zgolj zaslišanje svojih zaposlenih, ki bodo pričali zgolj v korist tožene stranke. Iz navedb tožene stranke pa tudi ni mogoče ugotoviti, ali gre res za isto meso, katerega plačilo je predmet te pravde. Sicer pa je bilo meso s strani tožene stranke prevzeto po dogovorjeni kvaliteti in teži.

9Tožena stranka je vztrajala pri svojih trditvah in navedla, da je po prejemu ustnih reklamacij svojih strank glede kvalitete mesa, ki ga je dobavila tožeča stranka, o tem nemudoma ustno obvestila tudi tožečo stranko. Tožeča stranka je takšne trditve tožene stranke ponovno izrecno zanikala in trdila, da nikoli ni prejela ne ustne ne pisne reklamacije, kot tudi ne ustne ali pisne zavrnitve računov, ki so predmet tega spora ter da je bila o domnevno slabši kvaliteti mesa soočena šele v tej pravdi.

10Napako, ki jo zatrjuje tožena stranka, bi bilo v dani situaciji, glede na to, da je bilo dobavljeno meso toženi stranki vakuumsko zapakirano, mogoče opredeliti kot skrito napako. O takšni napaki mora kupec obvestiti prodajalca v osmih dneh, šteto od dneva, ko je napako opazil, pri gospodarskih pogodbah pa nemudoma, sicer izgubi to pravico (prvi odstavek 462. člena Obligacijskega zakonika; OZ).

11Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožena stranka sicer trdila, da je po prejemu ustnih reklamacij svojih strank glede kvalitete mesa, nemudoma ustno obvestila tožečo stranko. Vendar pa bi, po prepričanju pritožbenega sodišča, glede na to, da je tožeča stranka vztrajno zanikala, da bi prejela kakršnokoli reklamacijo s strani tožene stranke, morala konkretneje navesti, kdaj in katera od njenih strank je reklamirala kvaliteto blaga, katerega plačilo je predmet tega spora, ter kdo s strani tožene stranke in kdaj je te reklamacije posredoval tožeči stranki in komu pri njej. S tako pavšalnimi trditvami, kot jih je podala, zato ne more utemeljiti ugovora glede kvalitete prevzetega blaga. Povsem pavšalne so tudi njene trditve, da so bile netočne količine prevzetega blaga.

12Dokazni postopek je namenjen potrjevanju zatrjevanih dejstev in ne dopolnjevanju pomanjkljive trditvene podlage. In ker tožena stranka konkretnih pravnorelevantnih trditev, s katerimi bi v pravdi, v kolikor bi se izkazale za resnične, lahko uspela, ni podala, prvostopenjsko sodišče ni storilo očitane bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker ni izvedlo dokaza z zaslišanjem predlaganih prič in zakonitega zastopnika tožene stranke.

13Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo, ko je pred tem ugotovilo, da tudi ni podan nobeden od pritožbenih razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP).

14Na ostale pritožbene navedbe pritožbeno sodišče ni odgovarjalo, ker glede na zgoraj navedeno, niso odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP).

15Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, nosi sama svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).