VSRS Sklep II DoR 320/2017

Predlog se zavrne.

1Sodišče prve stopnje je odločilo, da se kot pripadajoče zemljišče k stavbi št. 2069, stoječi na parc. št. 201/2, k. o. ..., ki je v lasti predlagatelja, določi zemljiška parcela št. 200/12, k. o. ... Ta parcela z ID znakom ... se v vrstnem redu vpisane zaznambe postopka za vzpostavitev etažne lastnine in določitve pripadajočega zemljišča (ID zaznambe 11594516 z začetkom učinkovanja 3. 8. 2009) vpiše v zemljiško knjigo kot lastnina predlagatelja do celote. Nadalje se kot pripadajoče zemljišče k stavbi št. 2069, stoječi na parc. št. 201/2, k. o. ..,, ki je v lasti predlagatelja, in stavbam št. 1465, 1466 in 1467, vse stoječe na parc. št. 201/1, k. o. ..,, ki so v lasti nasprotne udeleženke, določi zemljiška parcela št. 200/17, k. o. ... Ta zemljiška parcela z ID znakom 2605-200/17 se v vrstnem redu vpisane zaznambe postopka za vzpostavitev etažne lastnine in določitve pripadajočega zemljišča (ID zaznambe 12211243 z začetkom učinkovanja 3. 8. 2009) vpiše v zemljiško knjigo kot solastnina predlagatelja do deleža 631/10000 in nasprotne udeleženke do deleža 9369/10000. Predlog udeležencev N. Z. in E. Z. za določitev pripadajočega zemljišča k njuni stavbi, stoječi na parc. št. 202/0, k. o. ..., pa je zavrnilo. Odločitev je temeljila na ugotovitvi, da pravnomočna odločba o določitvi funkcionalnega zemljišča ni bila izdana. Odločba Stanovanjskega podjetja Občine K. 02-151/2-68 z dne 3. 2. 1968 takšne narave ni imela, saj je zaradi posestnega spora med stanovalci dvorišče dodelila le v uporabo, vzdrževanje in čiščenje stanovalcem Ulice 1b, pri čemer se je naslov Ulica 1b v letu 1968 nanašal na celotno stavbo na tedanji parc. št. 201/0, torej tudi na stavbe na sedanji parceli št. 201/1, k. o. ..., v lasti nasprotne udeleženke. Ker funkcionalnega zemljišča ni bilo mogoče ugotoviti na podlagi prostorskih aktov ali upravnih dovoljenj, na podlagi katerih je bila stavba zgrajena, niti na podlagi drugih upravnih aktov, s katerimi bi bilo določeno pripadajoče zemljišče, je sodišče pripadajoče zemljišče ugotavljalo na podlagi drugih predpisanih meril, in sicer stanja v naravi, pretekle rabe zemljišča ter tehnične zasnove objekta.

2Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbi predlagatelja in udeležencev N. in E. Z. ter potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Odločilo je še, da vsak udeleženec nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

3Zoper sklep pritožbenega sodišča je predlagatelj vložil predlog za dopustitev revizije, in sicer zoper del, v katerem sodišče ni sledilo njegovemu predlogu, da parc. št. 200/17, k. o. ..., predstavlja pripadajoče zemljišče izključno k njegovi stavbi. Predlaga dopustitev revizije glede vprašanja, ali je Odločba Stanovanjskega podjetja Občine A. št. ... z dne 3. 2. 1968 upravni akt, ki določa funkcionalno zemljišče in s tem pripadajoče zemljišče k stavbi predlagatelja in ne k drugim stavbam ter določa pravico uporabe. Presoja nižjih sodišč, da sporna odločba ne predstavlja upravnega akta, ki bi odločil o pripadajočem zemljišču, je napačna. Navedeno odločbo je potrebno razlagati skupaj z Odločbo Stanovanjskega podjetja Občine A. št. .. z dne 3. 2. 1968, s katerima je bilo funkcionalno zemljišče ločeno dodeljeno stavbam na naslovu Ulice 1a in Ulice 1b. Parc. št. 200/17, k. o. ..., je bila dodeljena predlagateljevi stanovanjski hiši na naslovu Ulica 1b, medtem ko so stanovalci Ulice 1a dobili dvorišče na zahodno stran. Da gre za upravni akt, izhaja iz sklepa Okrožnega sodišča v Kopru P 224/67 z dne 25. 12. 1967, v katerem je sodišče ugotovilo, da gre za zadevo iz upravne pristojnosti, kot tudi 45. člena Temeljnega zakona o gospodarskem poslovanju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini, po katerem je odločba o sporu med stanovalci izvršilni naslov. Spor, komu pripada dvorišče kot funkcionalno zemljišče, je bil tako že rešen in sta sodišči nedopustno posegli v pravnomočno odločeno stvar (odločba Ustavnega sodišča Up 457/09-21 z dne 28. 9. 2011). Sporna odločba izkazuje namensko in življenjsko povezanost dvorišča s stavbo predlagatelja, ki ima edini po tej parceli dostopno pot do svojega stanovanja. Zatrjuje napačno uporabo četrtega odstavka 7. člena Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (ZVEtL)¹ oziroma prvega in drugega odstavka 43. člena Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (ZVEtL-1),² ter se sklicuje na odločbi Vrhovnega sodišča II Ips 634/2007 z dne 1. 7. 2010 ter Višjega sodišča v Kopru I Cp 1597/2005 z dne 5. 12. 2006.

4Predlog ni utemeljen.

5Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367. a člena ZPP).

6Vrhovno sodišče je ocenilo, da pogoji iz 367. a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni, zaradi česar je predlog za dopustitev revizije skupaj z v njem vsebovano stroškovno zahtevo zavrnilo (drugi odstavek 367. c člena ZPP).

¹ Ur. l. RS, št. 45/2008 in 59/2011.
² Ur. l. RS, št. 34/2017.