VSL sklep I Cpg 1059/2014

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožeča stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka sama.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo tožbo na prepoved izpolnjevanja, indosiranja, cediranja in unovčevanja menic za zneske, ki so višji od višine zapadlih obveznosti tožeče stranke po določeni pogodbi na dan izpolnitve. Ker takšen tožbeni zahtevek ni dopusten, je posledično zavrnilo tudi predlog za zavarovanje z začasno odredbo.

2Odločitev sodišča s pritožbo izpodbija tožeča stranka. V obrazložitvi sodišču očita, da pred izdajo izpodbijanega sklepa tožeči stranki ni vročilo naloga za plačilo sodne takse, čeprav je preverjanje procesnih predpostavk del predhodnega preizkusa tožbe. Če bi bilo tožeči stranki znano, kako visoko sodno takso mora plačati, bi tožbo umaknila. Sodišče je izpodbijani sklep izdalo, predno je tožeči stranki poslalo nalog za plačilo sodne takse. S tem je tožeči stranki odvzelo pravico do razpolaganja z zahtevkom oz. do umika tožbe, zato je izpodbijani sklep nepravilen in nezakonit. Stališče sodišča prve stopnje, da je tožbeni zahtevek tožeče stranke neizvršljiv in zato nedopusten, je neutemeljeno. V primeru kršitve prepovedi bo toženi stranki na podlagi takšne sodbe izrečena denarna kazen. Ker je sodišče v tem postopku odreklo sodno varstvo tožeči stranki, ji je s tem kršilo pravico iz 23. člena Ustave, saj tožeča stranka nima na voljo nobene oblike sodnega varstva zoper toženo stranko, ki očitno zlorablja s strani tožeče stranke zaupane ji bianco menice. Tožeča stranka s tožbenimi zahtevki uveljavlja zgolj prepoved zlorabljanja pravic, ki jih je tožena stranka pridobila z bianco menicami. V teoriji in praksi ni sporno, da je edino pravno varstvo zoper zlorabo pravic odrek pravnega varstva tistemu, ki pravice zlorablja, zato bi sodišče moralo toženi stranki odreči pravico, da vloži predlog za izvršbo (prepovedni zahtevek) za zneske, ki presegajo višino zapadlih obveznosti tožeče stranke po določeni pogodbi na dan vložitve predloga.

3Pritožba ni utemeljena.

4Tožeča stranka (najemnik) je s toženo (najemodajalcem) v poslovnem razmerju. V najemu ima več poslovnih prostorov tožene stranke. Kot zavarovanje za plačilo najemnin za dva od najetih poslovnih prostorov je tožeči stranki izročila več bianco menic. Po navedbah tožeče stranke tožena stranka izpolnjuje menice tudi za plačilo najemnin za tiste prostore, za katere ni bilo dano nikakršno zavarovanje ali pa v višjih kot znaša dolg tožeče stranke. Tožbeni zahtevek na prepoved izpolnjevanja, indosiranja, cediranja, predložitev v plačilo in vlaganja predlogov za izvršbe za zneske, ki so višji od zapadlih obveznosti, ki so bile z menicami zavarovane, utemeljuje z navedbo, da tožena stranka izpolnjuje menice v nasprotju z izdanim meničnim pooblastilom in da je takšen tožbeni zahtevek edina oblika sodnega varstva pred zlorabami tožene stranke.

5Ali tožena stranka izpolnjuje bianco menice v nasprotju z izdanim meničnim pooblastilom, je vsebinsko vprašanje, o katerem mora odločiti sodišče ob pravilni uporabi materailnopravnih določih Zakona o menici s sodbo. Citirani zakon kot posebni predpis ne daje izdajatelju menice sodnega varstva vse dokler tožena stranka menice, ki je bila v času izdaje nepopolna (bianco), ne bo izpolnila v nasprotju s sklenjenim sporazumom (drugi odstavek 16. člena Zakona o menici – v nadaljevanju ZM). Zato je zmotno pritožbeno stališče, da drugačnega varstva, kot ga uveljavlja s tožbo, ki je predmet tega postopka, tožeča stranka pred zlorabo pravic tožene stranke nima. Ali tožena stranka izpolnjuje bianco menice v nasprotju z izdanim meničnim pooblastilom, je vsebinsko vprašanje, o katerem bo moralo sodišče odločiti ob pravilni uporabi materialnopravnih določil s sodbo. Predmet ugotavljanja bo vprašanje, kakšen je dejanski dolg tožene stranke in katere terjatve so zavarovane z menicami. Če bo sodišče v postopku ugotovilo, da so bili vsi zneski najemnin, ki so bili zavarovani z bianco menico plačani, da so torej terjatve, zavarovane z menicami prenehale, bo tožeča stranka vsekakor varovana pred menično pravnimi zahtevki, ker temelja, ki je bil podlaga za izdajo menice, ni več. Posledično bo sklep o izvršbi razveljavljen in tožbeni zahtevek zavrnjen.

6Ker med pravdnima strankama očitno obstaja spor v zvezi z višino dolga, pa tudi, katere terjatve na plačilo najemnine so zavarovane z bianco menicami, je to vprašanje treba rešiti v pravdi po ustrezno izvedenem dokaznem postopku. Grožnja toženi stranki z denarno kaznijo v primeru, da bo njen tožbeni zahtevek zavrnjen, pa bi pomenila kršitev njenih ustavnih pravic do sodnega varstva in enakega varstva pravic (22. in 23. člen Ustave Republike Slovenije). Zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ki je takšnemu zahtevku tožeče stranke odreklo sodno varstvo in ga zavrglo. Tudi po presoji pritožbenega sodišča tožbeni zahtevek, ki meri na kršitev z Ustavo zavarovanih pravic nasprotne stranke, ni dopusten.

7Skladna z določili Zakona o pravdnem postopku je tudi odločitev sodišča prve stopnje, da v prvi fazi postopka, to je v okviru predhodnega preizkusa tožbe preveri, ali je takšna tožba ni dopustna. Dejstvo, da pred izdajo sklepa o zavrženju tožbe tožeči stranki ni poslalo naloga zaradi premalo plačane sodne takse za tožbo, pa ne predstavlja bistvene kršitve določb postopka, kot zmotno meni pritožba, zlasti pa ne gre za takšno bistveno kršitev določb postopka, ki lahko vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe oz. sklepa (1. odstavek 339. člena ZPP).

8Ker pritožbene navedbe niso utemeljene in ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo tistih absolutno bistvenih kršitev določb postopka, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo.

9Tožeča stranka je v pritožbenem postopku propadla, zato nosi svoje stroške pritožbenega postopka sama.