VSL sklep I Cp 2620/2013

Pritožbi se zavrneta in sklep potrdi.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se v korist parcele št. 61/9 k.o. x, zaradi priključitve na javni vodovod in javno kanalizacijsko omrežje, dovoli napeljava in izgradnja vodov vodovoda in kanalizacije po parceli št. 59/3 k.o. x, pri čemer je skica izvedenca M. G. o mestu priklopa z dne 9. 4. 2012 (skica 5 in priloga 1 in 2) sestavni del sklepa (1. točka izreka); da je vsakokratni investitor po opravljenih delih dolžan vzpostaviti prejšnje stanje (2. točka izreka); da sta predlagatelja dolžna nerazdelno plačati odškodnino za napeljavo vodovoda in kanalizacije ter priklop na javno omrežje nasprotnima udeležencema vsakemu v znesku 1.586,50 EUR, v roku 15 dni (3. točka izreka); da sta predlagatelja dolžna nasprotnima udeležencema povrniti stroške postopka v višini 567,65 EUR, v roku 15 dni, zahtevek predlagateljev za povrnitev stroškov postopka pa zavrnilo (4. točka izreka).

2Zoper sklep so prvi predlagatelj in nasprotna udeleženca vložili pravočasni pritožbi.

3Prvi predlagatelj se pritožuje zoper odločitvi v 3. in 4. točki izreka zaradi bistvene kršitve določb postopka, zmotne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sklep v izpodbijanem delu spremeni tako, da ne določi plačila odškodnine nasprotnima udeležencema in jima tudi ne prizna stroškov postopka, odloči pa, da sta nasprotna udeleženca dolžna predlagateljema povrniti stroške postopka. Navaja, da sklepa v tem obsegu ni mogoče preizkusiti. Odškodnina je nepotrebna, predlagatelj bo vse posege uredil na svoje stroške. Tudi sicer jima ne gre nikakršno nadomestilo, saj gre za priključitev na javno omrežje vodovoda in kanalizacije. Pri določitvi višine nadomestila se sodišče prve stopnje ne bi smelo opreti na ugotovitve izvedenca G., ta je neprimerno ocenil vrednost zemljišča m2 na 204,64 EUR. Ne gre za zemljišče za gradnjo. Izvedenec tudi ne bi smel upoštevati povprečne cene zemljišča za Ljubljano, temveč za Šmartno ali za Snebrje. Nasprotna udeleženca sta obremenjena le glede poti 15 m2 in ne 147 m2. Če že, bi bilo primerno nadomestilo v višini 300,00 EUR za oba nasprotna udeleženca skupaj. Predlagatelja sta bila primorana vložiti predlog na sodišče zaradi ravnanj nasprotnih udeležencev, ki soglasja nista želela podati. Zaradi njunih dejanj sta morala predlagatelja sprožiti ta nepravdni postopek in sta zato nasprotna udeleženca dolžna predlagateljema vrniti stroške postopka in ne obratno.

4Nasprotna udeleženca se pritožujeta zoper celoten sklep in predlagata, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek, podrejeno pa sklep spremeni tako, da predlog predlagateljev zavrne. Navajata, da upravni organ vloge za izdajo gradbenega dovoljenja prvega predlagatelja ni zavrnil le iz razloga, ker ni predložil služnostne pogodbe, temveč tudi iz razloga, ker ni predložil spremenjenega projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja v delu, ki se nanaša na vodovodni in kanalizacijski priključek. Sodišče s svojim sklepom omogoča predlagatelju napeljavo in izgradnjo vodov vodovoda in kanalizacije za objekt, ki je črna gradnja, kar ni dopustno, sodišče bi tak sklep lahko izdalo šele, ko bi predlagatelj izkazal, da je v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja izpolnil vse zakonske pogoje za pridobitev gradbenega dovoljenja, in šele na podlagi gradbenega dovoljenja lahko nasprotna udeleženca ugotovita ali in v kolikšnem posegu je za potrebe spornega objekta potrebna priključitev na vodovodno in kanalizacijsko omrežje. Predlagatelj je pri izvedbi nadomestne gradnje ravnal nepošteno, nadomestno gradnjo je izvedel v znatno večjem obsegu – postavil je dve stanovanjski hiši, porušil je drvarnico in na njenem mestu postavil garažo, ki pa jo je kasneje nadzidal v (sporni) stanovanjski objekt, zlorabil pa je tudi soglasje nasprotnega udeleženca z dne 30. 7. 2001 za nadomestno gradnjo na parc. št. 61/4, ki ga je predložil k vlogi za izdajo gradbenega dovoljenja za nadomestno gradnjo na parc. št. 61/9. Iz dopisa J., d.o.o. z dne 24. 6. 2012 sicer izhaja, da je kapaciteta vodovoda ustrezna, vendar gre za potrebe gospodinjstva, pri čemer pa je objekt v solasti do 46/100 tudi firme A., d.o.o. Nepravilno je stališče sodišča, da ni relevantno, kako je nastajal objekt, temveč, da je odločilno le sedanje stanje. Predlagatelj ima možnost, da izvrši priključitev na inštalacijske vode, ki potekajo po južnem robu njegovih zemljišč, gre za služnost, ki jo je predlagatelj že opustil, vendar je ni izgubil in jo lahko ponovno vzpostavi. Pritožnika opozarjata tudi na odločbo VS RS II Ips 889/94. Izgradnjo vodovoda so financirali udeleženci, predlagatelj pa je financiranje odklonil, zato izdani sklep nasprotuje načelu pravičnosti. Tudi ni pravilno stališče prve stopnje, da obstoječe stanje predstavlja provizorično ureditev. Objekt na parc. št.61/9 je že priključen na javni vodovod preko interne instalacije v objektu na parc. št. 61/4, v katerem predlagatelj tudi prebiva. Obstoječe stanje omogoča objektu na parc. št. 61/9 že sedaj nemoteno uporabo javnega vodovoda. Izvedenec tudi nikjer ne ugotavlja, da gre za provizorično ureditev, to dejstvo neargumentirano ugotavlja sodišče. Sicer pa izvedenec ni odgovoril na vprašanje ali obstoječe stanje omogoča predlagatelju normalno in nemoteno oskrbno s pitno vodo v spornem objektu. Tudi zaključek sodišča prve stopnje, da provizorična rešitev s priklopom na interni vodovod drugega objekta ni sprejemljiva za celovito ureditev in legalizacijo stanja, je napačen. Taka ugotovitev sodišča posega v vprašanje stroke, s potrebnim strokovnim znanjem pa sodišče ne razpolaga. Tudi po Pravilniku za oskrbo s pitno vodo ima lahko en objekt dve ali več odjemnih mest. V objektu na parc. št. 61/4 se že nahajata dve odjemni mesti tako za objekt na parc. št. 61/4 kot za objekt na parc. št. 61/9. Tudi ne gre za interni vodovod (2. člen Odloka za oskrbo s pitno vodo). Izvedenec tudi ni odgovoril na vprašanje, ali je neposredna priključitev objekta na parc. št. 61/9 na javni vodovod nujno potrebna glede na dejstvo, da je objekt na parc. št. 61/9 že priključen na javni vodovod preko javne inštalacije v objektu na parc. št. 61/4, sodišče pa je o tem vprašanju samo zavzelo stališče, čeprav nima strokovnega znanja. Z upoštevanjem določb 88. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ) je več kot očitno, da za neposredno priključitev spornega objekta na javno komunalno omrežje ni potrebe, saj je predlagatelju že sedaj omogočena povsem normalna in nemotena oskrba s pitno vodo. Podobno velja za priključitev kanalizacije. Sporni objekt je že priključen na javno kanalizacijsko omrežje in to preko interne kanalizacije penziona Y, kar je skladno z določbami drugega odstavka 12. člena Odloka o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske vode. Morebitno vprašanje racionalnosti ali nezmožnosti odpade, saj je priključitev več stavb preko enega priključka že izvedena. Zato je tudi stališče sodišča, da je samostojen priklop nujen in potreben, saj obstoječe stanje predstavlja le provizorično ureditev, napačno. Tudi tu izvedenec ne ugotavlja, da gre za provizorično ureditev. Obstoječe dejansko stanje predlagatelju omogoča tudi nemoten odvod odpadnih voda za potrebe objekta na parc. št. 61/9. Ni potrebe za dovolitev izgradnje vodov kanalizacije v korist parc. št. 61/9 po parc. št. 59/3, saj za to ni opore v določbah 88. in 91. člena SPZ.

5Pritožbi nista utemeljeni.

K pritožbi nasprotnih udeležencev:

6Objekt na parc. št. 61/9 k.o. x (v solasti predlagateljev) je nelegalna (črna) gradnja, glede katere pa teče postopek za legalizacijo. Kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, je bil predlog za izdajo gradbenega dovoljenja zavrnjen, ker predlagatelja nista izkazala, da razpolagata s služnostno pogodbo, ki jima dovoljuje izvedbo in vzdrževanje vodovodnega in kanalizacijskega priključka na parc. št. 59/3 iste k.o. (v lasti nasprotnih udeležencev) in zaradi ugovora zoper višino komunalnega prispevka (kar pa je stvar upravnega postopka) (1). Res pa je upravni organ dal predlagateljema tudi možnost, da namesto služnostne pogodbe predložita spremenjeni projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja v delu, ki se nanaša na vodovodni in kanalizacijski priključek (2), kar pa ne pomeni, da predlagatelja nista upravičena do vložitve predloga na podlagi 88. člena v zvezi z 91. členom SPZ. Kot je razvidno iz dopisa Javnega podjetja Vodovod-kanalizacija, d.o.o. z dne 24. 6. 2010 (list. št. 45), je ta organ izdal pozitivni soglasji k projektnim rešitvam za vodovod ter kanalizacijo, sprejel je torej predlagani način priključka vodovoda in kanalizacije novogradnje na parc. št. 61/9 po parc. št. 59/3, oboje k.o. x, kot ustrezen in zakonit. To pa tudi po mnenju pritožbenega sodišča pomeni, da predlagatelja (kljub nedovoljeni gradnji, ki pa je v postopku legalizacije) izpolnjujeta pogoje za priklop v skladu z 91. členom SPZ.

7Za odločitev v tem postopku ni pravno relevantno postopanje prvega predlagatelja v upravnem postopku s soglasjem nasprotnih udeležencev k nadomestni gradnji. Morebitno zlorabo (in s tem morebitno pomanjkanje enega od pogojev za legalizacijo) morata nasprotna udeleženca uveljavljati v upravnem postopku.

8Tudi ni relevantno sklicevanje na odločbo VS RS II Ips 889/1994. Ta obravnava primer, ko državljani sami s svojim delom in sredstvi na dovoljen način uredijo zajetje pitne vode in zgradijo vodovod za svoje potrebe (za kar pa v konkretnem primeru ne gre) in ne primer priklopa na javni vodovod. Tudi sicer je v tem postopku bistveno, da je sodišče prve stopnje nesporno ugotovilo, da gre v konkretnem primeru za priključitev na javni vodovod in javno kanalizacijo.

9Povsem utemeljeno je sodišče prve stopnje, upoštevajoč izvedensko mnenje, zaključilo, da priključitev objekta na južni strani tehnično in sanitarno ni več mogoča in dopustna, morebitna izvedba nove vodovodne in kanalizacijske napeljave pa tehnično in ekonomsko ne bi bila smiselna, nasprotna udeleženca pa kaj drugega tudi nista izkazala.

10Pravilen in v skladu z dokumentacijo v spisu je tudi zaključek sodišča prve stopnje, da zmogljivost vodovoda zadošča za normalno oskrbo za potrebe gospodinjstva, da bi se objekt glede na solastništvo drugega predlagatelja uporabljal kako drugače, pa nasprotna udeleženca v postopku pred sodiščem prve stopnje nista niti zatrjevala niti izkazala.

11Kot rečeno je upravni organ predlagani način priklopa na vodovodno in kanalizacijsko omrežje sprejel kot ustrezen in zakonit, kaj drugega pa tudi ni ugotovili izvedenec gradbene stroke postavljen v tem postopku. Upravičeno je sodišče prve stopnje sedanjo ureditev tako vodovodne napeljave kot kanalizacije označilo za provizorično, saj je bilo stanje urejeno le začasno, za potrebe nelegalne gradnje, brez potrditve ustreznosti takšne napeljave s strani pristojnega upravnega organa. Ta organ pa je v postopku legalizacije kot ustrezen in zakonit sprejel predlagani način priklopa, ki je tudi v skladu z Odlokom o oskrbi s pitno vodo (Ur. l. RS, št. 17/2006) (3), s Pravilnikom o oskrbi s pitno vodo (Ur. l. RS, št. 35/2006) (4) in z Odlokom o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske vode (Ur. l. RS, št. 14/2006) (5). Pritožbeno sodišče tako sprejema zaključek sodišča prve stopnje, da zakonski in podzakonski akti uporabniku omogočajo neposredno priključitev na javni vodovod in javno kanalizacijo vsakega odjemnega mesta posebej, takšno ureditev pa je, kot rečeno, sprejel v konkretnem primeru tudi upravni organ, zato je le predlagani način priključitve sprejemljiv za celovito ureditev in legalizacijo stanja v konkretni zadevi.

12Pri odločitvi je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo tudi dejstvo, da direkten priklop vodovodne napeljave in kanalizacije na javno omrežje, ne bo negativno vplival na način uporabe omrežja za sedanje uporabnike in tudi ne bo pretirano obremenjeval nepremičnine nasprotnih udeležencev, priključitev pa tudi ne bo bistveno vplivala na pogostejše vzdrževanje javnega vodovoda in kanalizacije (6).

13Pravilno in zakonito je tako sodišče prve stopnje predlogu za določitev nujne poti oziroma za priključitev na javno omrežje ugodilo (88., 89., 91. člen SPZ).

K pritožbi prvega predlagatelja:

14Za dovoljeno nujno pot sta predlagatelja dolžna plačati nasprotnima udeležencema primerno nadomestilo (tretji odstavek 89. člena SPZ). Tej zakonitosti obveznosti se predlagatelja ne moreta izogniti. Pritožbeno sodišče sprejema tudi določeno višino nadomestila, skupaj 3.173,01 EUR. Upravičeno je sodišče prve stopnje s tem v zvezi sprejelo oceno primernega nadomestila s strani izvedenca gradbene stroke. Pravilno je upoštevalo, da postavitev cevi oziroma uporaba (dela) nepremičnine v solasti nasprotnih udeležencev za postavite komunalnih inštalacij, vzpostavlja trajno obremenitev njune nepremičnine, kar pomeni tudi trajno pravico dostopa do vodovodnih in kanalizacijskih instalacij na delu parcele v solasti nasprotnih udeležencev, tako za potrebe rednega kot izrednega vzdrževanja komunalnih vodov. Odmena za takšno trajno obremenitev v višini 3.173,01 EUR, je tudi po mnenju pritožbenega sodišča pravična odmena in njene pravilnosti pritožbene navedbe ne morejo izpodbiti.

15Zakon o nepravdnem postopku (ZNP) v 146. členu določa, da stroške postopka za dovolitev nujne poti trpi predlagatelj, kar pomeni, da imata nasprotna udeleženca na podlagi četrtega odstavka 35. člena ZNP (7), pravico do povračila svojih stroškov postopka. Nasprotna udeleženca sta imela tudi vso pravico odkloniti podajo soglasja, zato ne more iti za stroške postopka, ki bi jih po svoji krivdi povzročila nasprotna udeleženca (8).

16Glede na vse povedano je pritožbeno sodišče obe pritožbi zavrnilo kot neutemeljeni in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------

(1) Primerjaj četrti odstavek stran 3 odločbe RS, UE Ljubljana, Izpostava Moste-Polje, št. 3515-281/2004 z dne 27. 2. 2006, priloga A4.

(2) Predzadnji odstavek odločbe z dne 27. 2. 2006, priloga A4.

(3) Ki v 9. členu navaja, da se vodovodni priključek izvede za vsako stranko posebej, lahko pa ima stavba več vodovodnih priključkov.

(4) Ki določa, da se mora na javni vodovod priključiti vsako odjemno mesto posebej.

(5) Ki v 12. členu določa, da se vsaka stavba praviloma priključuje na javno kanalizacijo preko svojega kanalizacijskega priključka, razne v primerih, ko to ni možno ali racionalno, je možna priključitev preko skupnega priključka.

(6) V času gradnje priključka bo za krajši čas, do vzpostavitve poti v prvotno stanje, moten dovoz do nepremičnin parc. št. 59/3 in 59/2, kar pa na pravilnost odločitve ne more vplivati.

(7) Pravica do povračila stroškov postopka ima udeleženec le, kadar zakon določa, da trpi stroške eden od udeležencev ali nekateri od udeležencev.

(8) Peti odstavek 35. člena ZNP.