VSL sklep II Cp 1586/2014

Pritožbi se ugodi, sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, da ji je tožena stranka dolžna plačati znesek 7.800,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 1. 2012 dalje do plačila. Tožeči stranki je naložilo, da je dolžna toženi stranki povrniti stroške postopka 54,40 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2Tožnica v pritožbi zoper sodbo navaja, da po nezgodi policije ni poklicala, ker je po njenem mnenju v nesreči prišlo zgolj do materialne škode, saj nihče ni bil poškodovan. Zato skladno s takrat veljavnim ZVCP-1 tudi ni bila dolžna poklicati policije. Tudi če bi kateri od udeležencev prometne nesreče utrpel telesne poškodbe in bi bila dolžnost tožnice obvestiti policijo, pa dejstvo, da tega ni storila, ne pomeni, da ji zavarovalnica ni dolžna izplačati zavarovalnine. Namen določbe četrtega odstavka 12. člena Splošnih pogojev glede obveznosti, ki izhajajo iz 34. člena (obvestitev policije), je izognitev plačila zavarovalnine za primere, ko do zavarovalnega primera ni prišlo. Gre za izpodbojno domnevo, saj lahko zavarovanec dokaže, da je do zavarovalnega primera prišlo, čeprav na kraju nesreče ni bila klicana policija. To izpodbojno domnevo je tožeči stranki nedvomno uspelo izpodbiti, še več, med strankama ni bilo sporno, da je do nesreče in s tem do zavarovalnega primera resnično prišlo. Tožnica opozarja, da je potrebno nejasna določila razlagati v korist pogodbene stranke, ki jih ni sestavila oziroma v korist potrošnika ter na ničnost določil o izgubi pravice zavarovanca do odškodnine ali zavarovalne vsote, če po nastanku zavarovalnega primera ne bi izpolnil katere izmed predpisanih ali dogovorjenih obveznosti.

3Pritožba je utemeljena.

4Tožnica zahteva od tožene zavarovalnice plačilo zavarovalnine za nastalo materialno škodo na osebnem vozilu v prometni nezgodi. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je imela tožnica sklenjeno polico za avtomobilsko kasko zavarovanje št. 6069540, katere sestavni del so Splošni pogoji za zavarovanje avtomobilskega kaska AK-2/11 (v nadaljevanju Splošni pogoji). Nesporno med strankama je prišlo do škodnega primera zjutraj 24. 12. 2011, ko je vozilo na poledenelem delu cestišča zaneslo s ceste. Tožnica takoj po dogodku policije o prometni nesreči ni obvestila.

5Tožena stranka je zavrnila plačilo zavarovalnine in se sklicevala na izgubo zavarovalnih pravic po določbah Splošnih pogojev, ker tožnica o prometni nesreči ni obvestila policije. Domnevo, da je bila tožnica kot voznica ob nezgodi pod vplivom alkohola, ker takoj po nesreči ni obvestila policije oziroma policiji ni omogočila ogleda kraja nesreče (6. alineja 2. točke prvega odstavka 12. člena Splošnih pogojev), je tožnica v dokaznem postopku uspešno ovrgla. Kljub temu je prvostopenjsko sodišče ugotovilo isto posledico, namreč izgubo zavarovalnih pravic, zaradi domneve, da tožnica ni dokazala zavarovalnega primera, ker po dogodku ni poklicala policije.

6Po določbi četrtega odstavka 12. člena Splošnih pogojev se šteje, da zavarovanec ni dokazal zavarovalnega primera, če ne izpolni svojih obveznosti, ki izhajajo iz 34. člena Splošnih pogojev, med katerimi je tudi obveznost zavarovanca, da v primeru prometne nesreče obvesti policijo v skladu z določili ZVCP (3. točka prvega odstavka 34. člena Splošnih pogojev). Po določbah v času prometne nesreče veljavnega ZVCP-1 (134. in 135. člen) mora udeleženec prometne nesreče obvestiti policijo ali koga drugega, ki lahko obvesti policijo, razen pri prometni nesreči, v kateri je nastala samo materialna škoda. V konkretni zadevi pa je v prometni nezgodi po ugotovitvah sodbe sopotnik M. Š. utrpel lahke telesne poškodbe, kar pomeni, da bi tožnica po nastanku zavarovalnega primera morala obvestiti policijo. Ker tega ni storila, ker ni izpolnila svoje obveznosti, dogovorjene v 34. členu Splošnih pogojev, je po stališču prvostopenjskega sodišča izgubila zavarovalne pravice.

7Pritožba sicer nima prav v tistem delu, ko se sklicuje na nejasna določila, ki bi jih bilo potrebno razlagati v korist tožnice po 83. členu Obligacijskega zakonika - OZ ter na ničnost določil o izgubi pravice, ki ima podlago v 942. členu OZ. Vendar pa ima prav, da se domneva iz 4. točke 12. člena Splošnih pogojev nanaša le na dokazovanje zavarovalnega primera ter da gre za izpodbojno domnevo, kar pomeni, da lahko zavarovanec dokaže, da je do zavarovalnega primera prišlo, četudi ni obvestil policije v skladu z določili ZVCP. Zavarovalni primer je dogodek, na podlagi katerega uveljavlja zavarovanec plačilo zavarovalnine (3. točka uvodnih določb Splošnih pogojev). Tožnica je obstoj zavarovalnega primera dokazovala s svojo izpovedbo in izpovedbami prič, prisotnih ob oziroma takoj po prometni nesreči. Nastanek zavarovalnega primera se po stališču sodne prakse lahko dokazuje tudi drugače in ne zgolj s policijskim zapisnikom (1).

8Ker je prvostopenjsko sodišče napačno zaključilo, da že zgolj neizpolnitev obveznosti, ki izhaja iz 34. člena Splošnih pogojev (obvestitev policije), pomeni izgubo zavarovalnih pravic tožnice, češ da ni dokazala zavarovalnega primera, je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi in razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje (355. člena ZPP). V ponovljenem postopku naj sodišče na podlagi že izvedenih oziroma ponujenih dokazov presodi, ali je tožnica dokazala obstoj zavarovalnega primera oziroma ovrgla domnevo, da ga zaradi kršitve svojih pogodbenih obveznosti ni dokazala.

9Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP.

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------

(1) Podobno sklep VSL I Cp 1090/2005.