VSC sklep Cpg 191/00

Pritožbi se u g o d i , izpodbijani sklep sodišča prve stopnje se r a z v e l j a v i in zadeva odstopi stvarno in krajevno pristojnemu Okrožnemu sodišču v Celju v nov postopek.

Odločanje o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Prvostopno sodišče - Okrajno sodišče v Žalcu je s sklepom opr. št. R 120/99 z dne 10.3.2000 dolžnikov ugovor zoper sklep o začasni odredbi zavrnilo ter začasno odredbo opr. št. R 120/99 z dne 15.12.1999 vzdržalo v celoti v veljavi. Dolžniku je naložilo, da mora povrniti upniku stroške postopka v znesku 211.354,00 SIT.

Proti navedenemu sklepu je dolžnik vložil pravočasno pritožbo iz pritožbenih razlogov zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Dejansko stanje je zmotno in nepopolno ugotovljeno, ker prvo sodišče ni preverjalo dejanskih navedb strank ali dolžnik dela ali ne, za odločilne pa je štelo težave oz. zaplete pri vročanju sklepa o začasni odredbi. Obširno obrazlaga, da se dolžnik vročanju sodnih pošiljk ne izogiba. Nadalje navaja, da upnice ne zanima gospodarski efekt, ampak jo vodi zgolj maščevalnost zaradi neke druge pravdne zadeve. Sodišče je odločalo o gospodarskem obstoju dolžnika z odločitvijo o začasni odredbi. Dolžnik je pojasnil, da je proizvodnja občasna in da se vse premičnine, ki so predmet začasne odredbe nahajajo na lokaciji, kjer je obiskovalcem brez vnaprejšnje napovedi onemogočen dostop. Če ostane začasna odredba v veljavi, potem bo morala upnica najti ustrezne strokovnjake, ki bodo izredno precizne stroje za izdelavo hranil morali pravilno tehnično odmontirati in odpeljati na ustrezno mesto. Tako bo proizvodnja dolžniku onemogočena, nobene možnosti ne bo več, da bi lahko dolgove vrnil, saj ne bo mogel proizvajati. Ob tako pomembnem vprašanju dolžnikovega nadaljnjega obstoja pa si sodišče dovoli, da ga razlogi in kdo ima prav sploh ne zanimajo, ampak izreče samo, da ker ni dvignil sodne pošiljke naj bi obstajala nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena. Razloge prvostopnega sodišča glede verjetnega obstoja nevarnosti, da bo zaradi dolžnikovega ravnanja uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena pritožba graja kot neobrazložene. Meni, da bi moralo prvostopno sodišče ugotoviti ali posamezna navedba dolžnika in upnice drži ali ne, ampak si je obstoj nevarnosti za uveljavljanje terjatve s strani upnice proti dolžniku izmislilo. Dejstva, da ni možen dostop do poslovnega prostora v Ž. sodišče ni ugotavljalo z dokazi, ampak povzelo iz navedbe upnice, ki ni resnična. Sodišče je tudi zmotno uporabilo materialno pravo. Edino dejstvo, ki ga je sodišče ugotavljajo, je samo dejstvo, da tožnik ni prevzel poštne pošiljke.

Glede na nepopolno ugotovljeno dejansko stanje ni moglo izreči pravne posledice, kot jo je izreklo. Zmotno je uporabljeno materialno pravo tudi glede izvzetih stvari iz izvršbe, kajti oprema ni bila v celoti kupljena po dolgoročnem posojilu št. ... z dne 13.1.1998. Sodišče je bistveno kršilo določbe pravdnega postopka, ker ni zavzelo stališč o odločilnih dejstvih. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi, ugovoru dolžnika zoper sklep o začasni odredbi sodišča prve stopnje ugodi oz. podrejeno, da vrne zadevo prvostopnemu sodišču v ponovno odločanje, upniku pa naloži, da dolžniku povrne prvostopne in pritožbene stroške z zakonitimi

zamudnimi obrestmi.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje glede obstoja predpostavk za izdajo začasne odredbe iz II. odst. 270. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) res ni v zadostni meri ugotovilo dejanskega stanja. Po upniku zatrjevanih dejstev, s katerimi je ta zatrjeval obstoj nevarnosti, da bo dolžnik odtujil, skrival ali kako drugače razpolagal s premoženjem in da bo zaradi tega uveljavitev njegove terjatve onemogočena ali precej otežena v pretežni meri ni preizkusilo, niti ni ugotavljalo za odločitev relevantnih dejstev, ki jih je dolžnik navajal v ugovoru. Pritrditi je pritožbi, da zgolj neuspele vročitve sodnih pošiljk naslovljenih na dolžnika, kot tudi nemožnost dostopa do poslovnega prostora dolžnika, kjer naj bi se oprema, ki je predmet začasne odredbe nahajala,ne dokazujejo obstoja nevarnosti v smislu II. odst. čl. 270 ZIZ. Sodišče prve stopnje bo zato moralo dejansko stanje dopolniti z ugotovitvijo po upniku zatrjevanih in dolžnikovih v ugovoru zoper sklep o začasni odredbi zatrjevanih dejstev. Pritožbi je bilo zato ugoditi in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljaviti (čl. 365/III ZPP v zv. s čl. 366 ZPP v zv. s čl. 15 ZIZ).

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodiščih (Ur.l. RS št. 28/2000), ki je stopil v veljavo 14.4.2000 v čl. 48 spreminja Zakon o sodiščih v 101. čl. tako, da so okrožna sodišča stvarno pristojna odločati o predlogih za izdajo začasnih odredb vloženih pred začetkom spora, o katerem bo sodišče odločalo po pravilih v gospodarskih sporih oz. zadevah v katerih je dogovorjena artibitražna pristojnost. Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da je dolžnik v izvršilnem postopku, ki ga je pričel upnik v opravičbo izdaje začasne odredbe, zoper izdani sklep o izvršbi ugovarjal (izvršilna zadeva Okrajnega sodišča v Žalcu opr. št. Ig 1999/00764), da je bil sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Žalcu opr. št. Ig 1999/00764 z dne 2.2.2000 s sklepom tega sodišča z dne 7.3.2000 razveljavljen v 2. tč. izreka, zadeva pa je bila odstopljena Okrožnemu sodišču v Celju, da odloči o zahtevku in stroških v pravdnem postopku. Pri Okrožnem sodišču v Celju je

gospodarski spor vpisan pod opr. št. I Pg 164/2000. Glede na omenjeno spremembo 101. čl. Zakona o sodiščih (II. tč. 5) za odločanje o predlagani začasni odredbi ni več podana stvarna pristojnost okrajnega sodišča. Zadevo je bilo zato odstopiti v nov postopek stvarno in krajevno pristojnemu sodišču prve stopnje - Okrožnemu sodišču v Celju.