VSL sklep Cst 183/2014

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

1Sodišče prve stopnje je 13.3.2014 s sklepom (red. št. 411) zavrglo kot prepozno prijavo terjatve upnika M. D., s. p., z dne 26.2.2014. Svojo odločitev o zavrženju prijave terjatve upnika je oprlo na ugotovitev, da je v stečajnem postopku nad dolžnikom začel 3-mesečni rok za prijavo terjatev teči 11.5.2011 in se je iztekel 11.8.2011. Upnik je prijavo terjatve, ki je na sodišče prispela 3.3.2014, vložil po izteku roka, zato jo je skladno s petim odstavkom 296. člena ZFPPIPP kot prepozno zavrglo.

2Zoper sklep je v pritožbenem roku pritožbo (red. št. 413) vložil upnik in pritožbenemu sodišču predlagal, da izpodbijani sklep razveljavi in upošteva prijavo terjatve upnika kot pravočasno.

3Pritožba ni utemeljena.

4Iz spisovnih podatkov je razvidno, da je upnik v prijavi terjatve z dne 26.2.2014 navajal, da prijavlja terjatev, ki izhaja iz kreditne pogodbe št. VEM/POS 008-2011 z dne 17.3.2011, s katero je odobril kredit toženi stranki v višini 40.782,02 EUR z valuto 1.6.2011. Hkrati se je upnik skliceval na cesijsko pogodbo z dolžnikom z dne 29.3.2011, na podlagi katere je od dolžnika prevzel terjatev do glavnega dolžnika C., d. o. o., v istem znesku in z zapadlostjo 1.6.2011 za poplačilo danega posojila.

5Iz spisovnih podatkov je razvidno, da je bil stečajni postopek nad dolžnikom začet 11.5.2011.

6Pritožbeno sodišče ugotavlja, da so pritožbene navedbe glede narave terjatve, ki jo je prijavil upnik s sporno prijavo medsebojno nasprotujoče in tudi nekonsistentne glede na navedbe upnika v sami prijavi terjatve. Pritožnik se v pritožbi nekonkretizirano sklicuje na določbo četrtega odstavka 296. člena ZFPPIPP. Pritožnik je zgolj citiral navedeno zakonsko določbo, ki nalaga prijavo terjatev, ki so nastale po začetku stečajnega postopka, če ZFPPIPP določa, da se plača iz razdelitvene mase po pravilih tega zakona o plačilu terjatev upniku. Nekonkretizirane so tudi pritožbene navedbe, da naj bi bila terjatev, ki jo je prijavil upnik, po svoji naravi ločitvena pravica. Iz trditvenih navedb upnika v prijavi terjatve je namreč razvidno, da se je upnik skliceval na izločitveno pravico in ne na ločitveno pravico. Vendar je bil upnik tudi v zvezi z zatrjevanjem izločitvene pravice v prijavi povsem nekonsistenten, saj le-te ni utemeljil v smislu pravice kot jo opredeljuje 22. člen ZFPPIPP. Upnik se je s tem v zvezi sicer skliceval na 3. točko 22. člena ZFPPIPP, vendar ni ponudil nobene relevantne trditvene podlage glede dejanskega stanu iz navedene zakonske določbe.

7Upnik je kot del trditvene podlage v prijavi terjatev zgolj zatrjeval, da naj bi glavni dolžnik (družba C., d. o. o.) 15.6.2011, torej po začetku stečajnega postopka nad dolžnikom, le temu nakazal znesek 40.851,00 EUR v skladu z cesijsko pogodbo. Hkrati pa je zatrjeval, da je upnik s cesijsko pogodbo z dne 29.3.2011 prevzeto terjatev do C., d. o .o., odstopil v zastavo svojemu zastavnemu upniku R., d. o. o., ki pa v sodnem postopku ni uspel izterjati terjatve zoper glavnega dolžnika, to je družbo C., d. o. o. Hkrati je upnik zatrjeval, da je glavni dolžnik C., d. o. o., izvršil plačilo stečajnemu dolžniku neupravičeno. Na tako podani trditveni podlagi upnik ni uspel utemeljiti, da je po začetku stečajnega postopka nad stečajnim dolžnikom pridobil terjatev do dolžnika v smislu četrtega odstavka 296. člena ZFPPIPP, ki naj bi se plačala iz razdelitvene mase po pravilih o plačilu terjatev upniku, v posledici česar bi bilo prijavo terjatve potrebno šteti za pravočasno.

8Tako pomanjkljivih navedb upnik ni z ničemer nadgradil niti s pritožbenimi navedbami, saj je nesklepčno že sklicevanje pritožnika na prijavo terjatve, ki jo je pridobil kot prevzemnik po cesijski pogodbi. Po samih navedbah upnika v prijavi terjatve je s cesijsko pogodbo pridobil le terjatev zoper glavnega dolžnika C., d. o. o., in ne zoper dolžnika kot odstopnika terjatve.

9Upnik se v pritožbi sklicuje tudi na določilo cesijske pogodbe v 5. členu, da v kolikor ima odstopnik (V., d. o. o.) na dan plačila poslovne račune blokirane, se plačilo izvede na račun odstopnika in ne račun prevzemnika. Upnik s tem v zvezi ni podal pojasnil glede namena in ozadja za takšno pogodbeno določilo. Kasnejši podpis dodatka k cesijski pogodbi z dne 11.4.2011, s katerim naj bi se stečajni dolžnik odpovedal upravičenju do izvršenega plačila na njegov račun, ki ga je upnik priložil k prijavi terjatve, pa ni podpisan s strani glavnega dolžnika C., d. o. o. Predložene listine tako ne utemeljujejo, da je glavni dolžnik C., d. o. o., 15.6.2011 nakazilo dolžniku izvršil brez pravne podlage. To pa pomeni, da upnik tudi na ta način ni uspel ponuditi ustreznih trditev, s katerimi bi utemeljil, da je z navedenim izplačilom v korist stečajnega dolžnika nastala njegova nova terjatev do stečajnega dolžnika, ki ima naravo terjatve iz četrtega odstavka 296. člena ZFPPIPP. Takšne presoje ne ovrže niti pritožbeno sklicevanje na nepravilnosti stečajnega upravitelja dolžnika pri izkazovanju premoženjskega položaja dolžnika. Morebitni utemeljeni očitki v tej smeri bi bili lahko kvečjemu razlog za odškodninsko odgovornost stečajnega upravitelja v razmerju do upnika.

10Upoštevaje navedene razloge pritožbeno sodišče ocenjuje, da je prvostopenjsko sodišče glede na podano trditveno podlago upnika v prijavi terjatve z izpodbijanim sklepom pravilno postopalo skladno s petim odstavkom 296. člena ZFPPIPP, ko je prijavo terjatve, ki je bila vložena več kot dve leti in pol po izteku roka za prijavo terjatev iz drugega odstavka 59. člena ZFPPIPP kot prepozno zavrglo.

11Ker pritožbeno sodišče v okviru uradnega preizkusa izpodbijanega sklepa ni ugotovilo absolutnih bistvenih kršitev pravdnega postopka, na katerega mora paziti po uradni dolžnosti, je odločilo kot je razvidno iz izreka tega sklepa (drugi odstavek 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).