VDSS VDS sklep Psp 340/2005

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne
sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano zamudno sodbo toženo

stranko zavezalo, da tožeči plača 134.927,00 SIT z zakonitimi

zamudnimi obrestmi od 27.11.2003 dalje do plačila. Zamudna sodba

je izdana na temelju 1. odstavka 318. člena Zakona o pravdnem

postopku (Ur. l. RS, št. 36/2004; v nadaljevanju ZPP-UPB2) v

zvezi s 1. odstavkom 28. člena Zakona o delovnih in socialnih

sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004; v nadaljevanju

ZDSS-1), kot posledica izostanka toženca s prvega naroka za

glavno obravnavo.

Zoper sodbo je toženec vložil pravočasno pritožbo. V laični vlogi

navaja le, da sam ni preverjal, ali je upravičen do vtoževanih

zneskov, saj je smatral, da ima pravočasne in točne informacije,

pomembne za izplačevanje nadomestila. Sedaj nima denarja, da bi

ga vrnil tožeči stranki, ki deluje netočno in površno. Prosi za

ponovno glavno obravnavo.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbene navedbe toženca, da ni preverjal, ali je upravičen do

denarnih nadomestil, ker je menil, da ima zavod pravočasne in

točne informacije, pomembne za izplačevanje, in da nima denarnih

sredstev za vračilo dosojene glavnice, za pritožbeno rešitev

zadeve pravno sploh noso relevantne. V bistvu pomenijo

nestrinjanje z dejansko podlago izpodbijane sodbe. Po 2. odstavku

338člena ZPP-UPB2 pa zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve

dejanskega stanja zamudna sodba sploh ni dovoljeno izpodbijati.

Zato pritožba v tej smeri ni utemeljena.

Sodišče druge stopnje po 2. odstavku 350. člena ZPP-UPB2 sodbo

sodišča prve stopnje sicer preizkuša v mejah razlogov, navedenih

v pritožbi, vselej pa po uradni dolžnosti pazi še na pravilno

uporabo materialnega prava in bistvene kršitve določb ZPP-UPB2.

Na podlagi 1. odstavka 354. člena ZPP-UPB2 je tako izpodbijano

sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo v novo sojenje, ker je

ugotovilo, da je v postopku pred sodiščem prve stopnje prišlo do

absolutne bistvene kršitve iz 14. točke 2. odstavka 339. člena

ZPP-UPB2 v zvezi s 1. odstavkom 28. člena ZDSS-1. Po 1. odstavku

318člena ZPP-UPB2 je zamudno sodbo mogoče izdati, če tožena

stranka v roku iz 277. člena ne odgovori na tožbo, pa so hkrati

izpolnjene še nadaljnje, kumulativno predpisane predpostavke.

Torej, da je bila toženi stranki pravilno vročena tožba v

odgovor; da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo

razpolagati; da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz

dejstev, navedenih v tožbi in da dejstva, na katera se opira

tožbeni zahtevke, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil

tožnik, ali z dejstvi, ki so splošno znana. Zamudno sodbo pa je

glede na 1. odstavek 28. člena ZDSS-1 v socialnih sporih dopustno

izdati tudi, ko tožena stranka sicer odgovori na tožbo, pa ne

pride na poravnalni narok ali na prvi narok za glavno obravnavo,

vendar le pod pogojem, da je bila pravilno vabljena, pa za

izostanek glede na 5. odstavek 28. člena ZDSS-1, ni izkazala

upravičenih razlogov. Seveda mora biti na pravne posledice

izostanka in torej možnost zamudne sodbe, kljub podanemu odgovoru

na tožbo, v vabilu na prvi narok za glavno obravnavo, izrecno

opozorjena. Ker v sodnem spisu sploh ni vabila za poravnalni

oziroma prvi narok za glavno obravnavo 7.4.2005, iz katerega bi

izhajalo, da bi bil toženec opozorjen na posledice izostanka,

zaključka sodišča, da so v obravnavanem primeru izpolnjeni vsi

pogoji iz 1. odstavka 318. člena ZPP-UPB2 in 1. odstavka 28.

člena ZDSS-1, sploh ni mogoče preizkusiti.

Da bodo lahko odpravljene ugotovljene pomanjkljivosti postopka,

je bilo potrebno pritožbi toženca ugoditi, iz navedenih razlogov

izpodbijano ugoditveno zamudno sodbo razveljaviti in zadevo

vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje. Po oceni pritožbenega

sodišča namreč ni podano procesno stanje iz 30. člena ZDSS-1, saj

lahko postopkovne kršitve, ki se nanašajo na pravilno vabljenje

strank na prvi narok za glavno obravnavo, odpravi le sodišče prve

stopnje.