VSL sklep II Ip 1168/2011

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom štelo, da je ugovor zoper sklep o izvršbi umaknjen, ker dolžnik ni dopolnil ugovora v roku osmih dni, kot mu je bilo naloženo.

Proti sklepu se pravočasno pritožujeta dolžnika, ki trdita, da je pravica do pravnega sredstva z Ustavo Republike Slovenije zajamčena pravica in ne more biti pogojevana s tem, ali je nekdo plačal sodno takso ali ne. Sodna taksa je davčna obveznost. Če bo sodišče prve stopnje nadaljevalo s takšno prakso izvajanja protiustavnih določb po Zakonu o pravdnem postopku (ZPP), bo samo zašlo v položaj, da bo druge z ustavo zajamčene pravice, kot npr. pravici do življenja ali svobode gibanja pogojevalo s povprejšnjim plačilom sodne takse. Dolžnost vsakega sodnika je, da v primeru suma protiustavnosti kakšnega predpisa zahteva ustavno presojo takšnega predpisa. Dolžnika nista plačala sodne takse za ugovor, ker je prvo dolžnik trenutno insolventen in ima blokirane vse poslovne transakcijske račune, drugo dolžnik pa je pri prvodolžniku zaposlen in zaradi zelo slabega finančnega položaja delodajalca že dalj časa, to je od novembra 2009 ne prejema nobene plače zaradi blokade na TRR delodajalca. Dolžnika sta torej brez finančnih sredstev in sodne takse ne zmoreta poravnati, zato pa jima ne bi smela biti odvzeta pravica do sodnega varstva. Prvi dolžnik v dokaz prilaga izpis iz AJPES o blokadi svojih TRR. Dolžnika predlagata taksno oprostitev.

Pritožba ni utemeljena.

V postopku izvršbe in zavarovanja se ne glede na Zakon o sodnih taksah (ZST-1, Ur. l. RS, št. 37/08) v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine plača sodna taksa za ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine z navedbo sklicne številke, ki je navedena v sklepu o izvršbi (prvi odstavek 61.a člena Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ). Drugi odstavek 61.a člena ZIZ določa, da če sodna taksa za ugovor zoper sklep na podlagi verodostojne listine ob nastanku taksne obveznosti ni plačana ali ni plačana z navedbo sklicne številke, ravna sodišče s takšnim ugovorom kot z nepopolno vlogo in pošlje zavezancu zahtevo, da v osmih dneh od njenega prejema plača sodno takso. Iz podatkov spisa je razvidno, da sta dolžnika dne 11. 06. 2009 vložila ugovor zoper sklep o izvršbi z dne 27. 05. 2009 in predlog za oprostitev plačila sodne takse. Po pozivu sodišča z dne 07. 07. 2009, da v roku osmih dni od prejema sklepa dopolnita predlog za oprostitev plačila sodnih taks tako, da predložita izjavo o premoženjskem stanju na obrazcu ZST-1, dolžnika predloga za oprostitev plačila sodnih taks nista dopolnila. Zato so neutemeljene pritožbene trditve, da je dolžnikoma zaradi plačila sodne takse omejen dostop do sodišča. Ker pogoji za oprostitev plačila sodnih taks niso bili podani, je sodišče prve stopnje dne 20. 10. 2009 izdalo plačilni nalog za plačilo sodne takse za ugovor, ki je bil dolžnikoma vročen dne 22. 10. 2009 in je rok za plačilo takse po plačilnem nalogu potekel s 30. 10. 2009. Tako iz plačilnega naloga BN02 z dne 03. 11. 2009, kot tudi iz pritožbenih trditev dolžnikov pa izhaja, da sta plačala sodno takso dne 03. 11. 2009, kar je prepozno. Na podlagi tretjega odstavka 61.a člena ZIZ se šteje, da je ugovor zoper sklep na podlagi verodostojne listine umaknjen, če sodna taksa ni bila plačana niti po poteku roka, določenega v zahtevi, pogoji za oprostitev plačila sodne takse pa niso podani. Pritožnika zato s predloženim dokazilom nista uspela izpodbiti ugotovitve prvostopenjskega sodišča, da sta ugovor dopolnila pravočasno, zaradi česar je odločitev sodišča prve stopnje, ki je v skladu z določbo tretjega odstavka 61.a člena ZIZ njun ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine štelo za umaknjen, pravilna.

Sodišče na v pritožbi predlagano pobudo za presojo ustavnosti določb ZZP oz. ZIZ ni vezano. Sodišče je dolžno prekiniti postopek in sprožiti postopek za oceno ustavnosti pred Ustavnim sodiščem le v primeru, ko samo meni, da je zakon, ki bi ga moralo uporabiti, protiustaven (156. člen Ustave RS). V obravnavanem primeru sodišče ne dvomi v ustavnost navedene določbe. Z novelo ZIZ-F je bilo s ciljem zagotovitve pospešitve in ekonomičnosti postopka izvršbe na podlagi verodostojne listine ter učinkovitosti pravice do sodnega varstva plačilo sodne takse določeno kot procesna predpostavka tudi za vložitev pravnega sredstva zoper sklep o izvršbi, to je ugovora. Za poseg v ustavno pravico tako obstajajo upravičeni razlogi. Poseg je bil nujen in sorazmeren s ciljem zagotovitve pospešitve, ekonomičnosti postopka ter učinkovitosti pravice do sodnega varstva. Na ureditev in njene posledice pa je stranka tudi opozorjena, in to tako v sklepu o izvršbi kot v plačilnem nalogu. Sodišče druge stopnje je glede na navedeno in ker tudi niso bile ugotovljene nobene kršitve, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, oba v zvezi s 15. členom ZIZ, Ur. l. RS, št. 51/98 s spremembami), na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbo dolžnikov kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.