VSM sodba I Cp 900/2010

I. Pritožbi tožeče stranke se delno ugodi in se prvostopna sodba v izpodbijanem obrestnem delu spremeni tako, da se tekst v prvem odstavku izreka „od 18.6.2009 dalje“ nadomesti s tekstom „od 17.3.2006 dalje“.

II. V ostalem se pritožba tožeče stranke, pritožba tožene stranke pa v celoti, zavrneta in v nespremenjenem obsegu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Tožena stranka krije sama svoje pritožbene stroške.

1Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi neupravičene pridobitve (190. člen in 195. člen Obligacijskega zakonika - OZ) toženca zavezalo, da je dolžan tožeči stranki povrniti 27.335,82 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18.6.2009 dalje do plačila ter ji povrniti 633,10 EUR pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude. V zavrnilnem delu prvostopne sodbe je zavrnilo zahtevek tožeče stranke na povrnitev plačanega zneska odškodnine nad dosojenim zneskom 27.335,82 EUR do vtoževanega zneska 67.128,05 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi in plačilo zakonskih zamudnih obresti in plačilo zneska 27.335,82 EUR za čas od 17.3.2006 do 17.6.2009.

2Prvostopno sodbo izpodbijata s pritožbo obe pravdni stranki.

3Tožena stranka izpodbija obsodilni del prvostopne sodbe zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter nepravilne uporabe materialnega prava. V pritožbi zlasti izpostavlja kot zmoten zaključek prvostopnega sodišča, da je bil toženec glede prejema odškodnine v znesku 27.335,82 EUR nepošten prejemnik. Pritožbenemu sodišču predlaga, da „pritožbi ugodi, napadeno sodbo razveljavi in tožbeni zahtevek stroškovno zavrne“. Priglaša pritožbene stroške.

4Tožeča stranka izpodbija zavrnilni del prvostopne sodbe iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi zlasti izpostavlja, da je prvostopno sodišče v posledici nepopolnega izvedenskega mnenja zmotno presodilo, da je tožeča stranka bila dolžna tožencu na podlagi revizijske sodbe iz naslova odškodnine za premoženjsko škodo plačati 109.107,38 EUR in je tako tožeča stranka s plačilom z dne 17.3.2006 v znesku 136.443,20 EUR tožencu preplačala odškodnino za 27.335,82 EUR. Po pritožbi je tožeča stranka tožencu odškodnino preplačala za 67.128,05 EUR, kot dejansko tudi vtožuje. Pri takem izračunu bi prvostopno sodišče moralo upoštevati tudi pravilo ne ultra alterum tantum, ki je bilo uzakonjeno v določbi 376. člena OZ za obdobje od 1.1.2002 do 23.5.2007. Pritožbenemu sodišču predlaga, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podrejeno pa predlaga razveljavitev prvostopne sodbe v izpodbijanem delu. Pritožbenih stroškov ne priglaša.

5Pravdni stranki odgovora na pritožbo nista vložili.

6Pritožbi nista utemeljeni.

7Prvostopno sodišče povsem pravilno ugotavlja (temu tudi pritožbi ne oporekata), da je na podlagi sodbe Okrožnega sodišča v Murski Soboti z dne 10.6.2003, opr. št. P 387/97 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru z dne 10.1.2006, opr. št. I Cp 1159/2003 (z navedenima sodbama je Republika Slovenija bila zavezana k plačilu 32.839,67 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznih zneskov do plačila) Republika Slovenija (tožnica v tej zadevi) D.M. (toženec v tej zadevi) iz naslova odškodnine za premoženjsko škodo (izgubljeni zaslužek), upoštevaje obresti in pravdne stroške dne 17.3.2006 plačala 136.443,20 EUR. Že pred navedenim plačilom je s posebnim dopisom z dne 3.2.2006 pooblaščenca toženca obvestila o vloženi reviziji. V revizijskem postopku je Vrhovno sodišče RS s sodbo, opr. št. II Ips 290/2006 z dne 12.6.2008 reviziji delno ugodilo in prvotno dosojeni znesek znižalo na 26.271,73 EUR glavnice z zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznih zneskov ter na povrnitev pravdnih stroškov v znesku 1.582,65 EUR.

8Po določbi 195. člena OZ ni mogoče zahtevati nazaj neutemeljeno plačanih zneskov odškodnine zaradi telesne poškodbe, prizadetega zdravja ali smrti, če so bili plačani poštenemu prejemniku. Prvostopno sodišče je presodilo pravilno, da glede preplačanega zneska odškodnine s pripadajočimi obrestmi od posameznih zneskov ter preplačanih pravdnih stroškov toženec ni pošteni prejemnik. Dejstvo je, da je pooblaščenec toženca bil s posebnim dopisom tožeče stranke z dne 3.2.2006 obveščen o vloženi reviziji, pri čemer je pooblaščenec z dopisom dne 6.2.2006 tožeči stranki najavil, da bo toženca o morebitnih posledicah revizije obvestil. Takšno izkazano postopanje pooblaščenca toženca zraven tega, da je bila tožeča stranka obveščena o reviziji in morebitnih posledicah revizije, pokaže tudi na to, da je v času vložitve revizije obstajalo še pooblastilno razmerje med tožencem in njegovim pooblaščencem. To pa pomeni, da je o reviziji in morebitnih posledicah revizije bil obveščen tudi toženec, kot pravilno zaključuje prvostopno sodišče. Sodna praksa in teorija pa sta si enotni, da kadar stranka na podlagi pravnomočne sodbe plača, obenem pa oškodovanca obvesti, da namerava vložiti revizijo in da plačuje zgolj zato, da se izogne izvršbi, to izključuje dobro vero stranke, ki je plačilo prejela. Izhajajoč iz takega stališča, upoštevaje dejstvo, da je toženec bil obveščen o vloženi reviziji in na morebitne posledice revizije, pritožbeno sodišče nima prav nobenega pomisleka, da toženec glede preplačanega dela odškodnine in pravdnih stroškov ni bil dobroverni (pošteni) prejemnik. Iz navedenega razloga, v skladu z določbo 195. člena OZ, tudi ne more obdržati preplačane odškodnine in pravdnih stroškov. Nasprotna pritožbena izvajanja toženca v smeri dobrovernosti (poštenosti) prejemnika so neutemeljena.

9Pritožba tožeče stranke nima prav, da je prvostopno sodišče zmotno ugotovilo višino preplačane odškodnine in pravdnih stroškov. Nasprotno, tudi po presoji pritožbenega sodišča je prvostopno sodišče na podlagi izvedenskega mnenja izvedenke finančne stroke pravilno ugotovilo, da je bila tožnica na podlagi že citirane revizijske sodbe (upoštevaje glavnico in natekle zakonske zamudne obresti od posameznih zneskov izgubljenega zaslužka) dolžna tožencu na dan 17.3.2006 plačati skupen znesek 109.107,38 EUR, kar je prvostopno sodišče (stran pet prvostopne sodbe) razumljivo in pregledno obrazložilo. Tako pritožbeno sodišče nima prav nobenega pomisleka v pravilnost zaključka prvostopnega sodišča, da je z zneskom 136.443,20 EUR, katerega je tožeča stranka tožencu plačala dne 17.3.2006, odškodnina vključno z obrestmi in stroški preplačana za 27.335,82 EUR. Pri tem ni pritrditi pritožbenim izvajanjem, da bi pri izračunu preplačane odškodnine moralo sodišče upoštevati tudi določbo 376. člena OZ, ki je za obdobje od 1.1.2002 do 23.5.2007, uzakonjala pravilo „ne ultra alterum tantum“ tudi za zakonske zamudne obresti, ker glede plačila (preplačila) zakonskih zamudnih obresti od po revizijskem sodišču prisojene glavnice in pravdnih stroškov toženec ni bil nedobroveren (nepošten) prejemnik. Tožencu so bile zakonske zamudne obresti po revizijski sodbi od posameznih zneskov namreč izplačane v skladu z izrekom revizijske sodbe.

10Pritrditi pa je pritožbenim izvajanjem tožeče stranke glede začetka teka zakonskih zamudnih obresti od preplačane odškodnine in pravdnih stroškov. Dejstvo je, da je tožeča stranka tožencu dne 17.3.2006 preplačala odškodnino in pravdne stroške za 27.335,82 EUR in da je že z dopisom dne 3.2.2006 toženca obvestila o vloženi reviziji in o morebitnih pravnih posledicah izrednega pravnega sredstva. Po določbi 193. člena OZ pa v primeru, kadar se vrača tisto, kar je bilo neupravičeno pridobljeno, je treba vrniti plodove in plačati zamudne obresti, in sicer če je bil pridobitelj nepošten, od dneva pridobitve, drugače pa od dneva vložitve zahtevka. Povedano je že (točka 8 razlogov te sodbe), da je bil toženec po tem, ko je prejel obvestilo o vloženi reviziji in plačilu odškodnine na podlagi pravnomočne sodbe, nepošten prejemnik. To pa pomeni, da je bil glede preplačane odškodnine in pravdnih stroškov nepošten prejemnik od dneva pridobitve dalje, torej od 17.3.2006 dalje, in je tako od dneva pridobitve dalje dolžan tožeči stranki plačati tudi zamudne obresti od neutemeljeno pridobljenega zneska 27.335,82 EUR. Iz navedenega razloga je bilo potrebno prvostopno sodbo v obsodilnem delu spremeniti glede začetka teka zakonskih zamudnih obresti, kot je razvidno iz izreka te sodbe.

11Po obrazloženem, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP ni ugotovilo uradoma upoštevnih kršitev določb postopka ali nepravilne uporabe materialnega prava, je o pritožbah odločilo, kot je razvidno iz izreka te sodbe (353. člen in 358. člen ZPP).

12Tožena stranka s pritožbo ni uspela in zato krije sama svoje pritožbene stroške. Tožeča stranka pritožbenih stroškov ni priglasila.