VSL sklep II Cp 2423/2012

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sklepa se razveljavita in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Z izpodbijanim sklepom z dne 17.2.2012 je sodišče prve stopnje dovolilo in ustanovilo nujno pot za potrebe parc. št. 41/4 k.o. X. in poslovnega prostora z začasno ident. št. 000, vpisan v podvložek št. 1314/2 k.o. X., ki stoji na parc. št. 41/4 te k.o., ki poteka od javne poti parc. št. 1583/1 k.o. X. po parc. št. 40 iste k.o. v dolžini cca 25 m in širini 4 m, pri čemer se uporaba nujne poti dovoli za hojo in vožnjo za vse vrste vozil; odločilo, da nujna pot poteka po trasi v dolžini in širini, kot je razvidno iz skice, rumena barva, ki postane sestavni del sklepa in jo je izdelal izvedenec geodetske stroke V. P. dne 15.11.2010; da je predlagatelj dolžan plačati nasprotnima udeleženkama denarno nadomestilo v višini 3.600,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sklepa do plačila; da stroške tega postopka nosi predlagatelj; da je predlagatelj dolžan plačati stroške pooblaščenke nasprotnih udeleženk v višini 733,32 EUR, v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

S sklepom z dne 16.5.2012 pa je sodišče prve stopnje odločilo, da se predlogu (predlagatelja) za izdajo popravnega sklepa zaradi določitve nujne poti ugodi in se sklep z dne 17.2.2012 v I. točka popravi tako, da se nepremičninam doda ustrezen ID znak.

2Zoper oba sklepa je nasprotna udeleženka F. S. vložila pravočasni pritožbi.

3Sklep z dne 17.2.2012 izpodbija zaradi napačne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek oziroma izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog zavrne, s stroškovno posledico. Navaja, da 145. člen Zakona o nepravdnem postopku – ZNP določa, da mora sklep o nujni poti obsegati natančen potek nujne poti, način njene uporabe in višino denarnega nadomestila, določa pa tudi, da je skica o poteku nujne poti sestavni del sklepa. Sodišče prve stopnje pa v izreku ni natančno opredelilo poteka nujne poti, skice na katero se v izreku tudi sklicuje, pa k sklepu ni priložilo. To pa pomeni, da je sklep sodišča o poteku nujne poti neobrazložen in nedoločen. Tudi sicer je izrek sklepa v nasprotju s skico. Iz skice izhaja, da je pot dolga 26,11 m in ne cca 25 m. Tudi glede načina uporabe je izrek nedoločen, nerazumljiv in nelogičen ter v nasprotju z namenom ustanovitve nujne poti. Sodišče je med drugim nujno pot ustanovilo tudi za vožnjo za vse vrste vozil. To pa pomeni, da sme predlagatelj opravljati samo vožnjo po določeni nujni poti, ne sme pa se ustaviti. Sodišče pa v razlogih navaja, da je nujna pot namenjena tudi ustavitvi dostavnega vozila za raztovarjanje in natovarjanje. Uporaba nujne poti za vožnjo bi bila pravilna le, če bi imel predlagatelj ob poslovnem prostoru v lasti zemljišče za ustavitev vozil. V izreku sklepa določena nujna pot je tudi nerazumljiva, saj parc. št. 40 ne meji na javno pot parc. št. 1583/1. Tudi ne drži, da poslovni prostor nima dostopa z javno potjo. Predlagatelj ima do svoje parcele povezavo z javno potjo po svojih parcelah št. 37/2 in 37/1, le na kratki razdalji do nepremičnine na parc. št. 41/4 nima poti, kar pa ne more biti ovira za uporabo nepremičnine, saj mu udeleženki od nakupa leta 2000 dalje nista preprečevali hoje po parc. št. 40 do vhodnih vrat v njegov prostor. Vse dovoze za potrebe poslovnega prostora lahko predlagatelj izvrši na svoji parceli 37/1, razdalja 25 m ne more pomeniti odločilne ovire za redno rabo nepremičnine. Predlagatelj tudi nima ekonomskega interesa za ustanovitev nujne poti. V poslovnem prostoru ne izvaja nobene dejavnosti, ne pisarniške in ne gostinske. Poslovni prostor je že več kot 12 let prazen, saj ne izpolnjuje pogojev za opravljanje poslovne dejavnosti. Sodišče bi moralo upoštevati dejansko stanje nepremičnine na dan izdaje sklepa. Tudi ne drži navedba, da predlagatelj ni pridobil pozitivne odločbe o dovolitvi priglašenih del za izvajanje vzdrževalnih del v poslovnem prostoru, ker ni predložil dokazila o služnostni poti čez parc. št. 40 k.o. X.. Iz upravne odločbe z dne 4.4.2002 izhaja, da je poglavitni razlog za zavrnitev zahteve, da ni predložil dokazila o razpolaganju s stavbnim zemljiščem, da poslovni prostor nima sanitarij in da nima ločenih instalacij za električno, kanalizacijsko, vodovodno in telefonsko omrežje oziroma ni pridobil soglasja ostalih solastnikov stavbe. Z ustanovitvijo nujne poti je sodišče tudi bistveno in nesorazmerno poseglo in omejilo lastninsko pravico udeleženk, saj je določilo nujno pot 1 m od vhodnih vrat in to po sredini parc. št. 40. Z ustavitvijo dostavnega vozila se udeleženkama popolnoma prepreči dostop do vhoda v njuni stanovanji na parc. št. 41/4 in 41/1 k.o. X.. Nepravilna je tudi ugotovitev sodišča, da imata udeleženki zadosti prostora tako za dovoz drv kot za dovoz z vozilom bolj levo proti robu stanovanjske hiše. Ta ugotovitev ne ustreza dejanskemu stanju. Ker je nujna pot široka 4 m, hlodovina pa 8 m, to ne drži. Tako določena nujna pot tudi generira nastanek novih sporov med udeleženci, ki so se tudi doslej že reševali na sodišču. Sodišče prve stopnje tudi ne poda lastne dokazne ocene glede višine denarnega nadomestila 3.600,00 EUR. Sodišče ni razčistilo utemeljitve izvedenca na naroku 17.2.2012 glede faktorja obremenjenosti 45% zato, ker gre za gostinski lokal oziroma poslovni prostor, ki obremenjuje cestišče več kot stanovanjska dela, in da tisti, ki obremenjuje več, ima večjo težo pri plačilu odškodnine. To pa pomeni, da bi moral biti faktor obremenitve izračunan v korist udeleženk, ne pa v njuno škodo.

4Predlagatelj je na pritožbo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev.

5Sklep z dne 16.5.2012 druga nasprotna udeleženka izpodbija zaradi bistvene kršitve določb postopka in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi. Navaja, da nista prejeli predloga predlagatelja, zato ne vesta kaj je bilo z njim sploh predlagano. Poleg tega v konkretni zadevi ne gre za očitno napako oziroma pisno ali računsko pomoto, zato izdaja sklepa ni v skladu z določbo 328. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP. Sprememba v označbi nepremičnin je bila izvršena že 1.5.2011 in je imel predlagatelj dovolj možnosti in časa, da uskladi predlog s točnimi zemljiškoknjižnimi podatki. S popravnim sklepom pa ni dopustno sanirati napak predloga.

6Predlagatelj je na pritožbo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev.

7Pritožbi sta utemeljeni.

8Iz podatkov spisa ni razvidno, da bi sodišče prve stopnje hkrati s sklepom udeležencem vročilo tudi skico o poteku nujne poti, ki je po samem zakonu in kot to določa tudi izrek sklepa z dne 17.2.2012, sestavni del sklepa (drugi odstavek 145. člena ZNP). To pa pomeni bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP, saj je izrek sklepa nerazumljiv, nasprotuje pa tudi razlogom sklepa. Že to bi bil razlog za razveljavitev. Ker pa je očitno skica, na katero se sodišče sklicuje, skica izvedenca geodetske stroke V. P. z dne 15.11.2010 (list. št. 45), ki so jo udeleženci prejeli skupaj z mnenjem in ki jo je pritožnica v pritožbi tudi komentirala, pritožbeno sodišče v nadaljevanju obravnava tudi ostale pritožbene navedbe in sklepa ni razveljavilo že samo iz gornjega razloga.

9Predlagatelj je lastnik poslovnega prostora v pritličju stavbe S. 26, I. (z začasno identifikacijsko št. 000, ki je vpisan v vl. št. 1314/2 k.o. X.), ki stoji na parc. št. 41/4, do katerega pa nima dostopa, saj parc. št. 41/4 predstavlja le stavbišče (s stavbo), dostop do nje pa je možen (med drugim) le po parc. št. 40 k.o. X., ki je v solasti A. S. in F. S..

10Nesporno tako parc. št. 41/4 k.o. X. (s stavbo, v kateri je poslovni prostor v lasti predlagatelja) nima potne zveze z javno potjo – parc. št. 1583/1 te k.o. Nesporno nepremičnina v lasti predlagatelja predstavlja poslovni prostor, pri čemer se pritožbeno sodišče strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da je za redno rabo nepremičnine, ki je v naravi poslovni prostor, potreben dostop do nje z vozili in ne le pešpot, in da tudi če bi bila (šele) za vzpostavitev redne rabe potrebna povezava z javno cesto, je pravico do nujne poti treba priznati (1).

11Z določitvijo nujne poti ne bo onemogočena in ne znatno ovirana uporaba nepremičnine po kateri bo nujna pot potekala, trasa poti pa je določena tako, da je ta nepremičnina čim manj obremenjena (2). Razloge sodišča prve stopnje za takšen zaključek pritožbeno sodišče sprejema (točki 17 in 18 obrazložitve). Upravičeno je sodišče prve stopnje zavrnilo tudi ugovor nasprotnih udeleženk, da v primeru dovolitve nujne poti do drvarnic ne bosta mogli pripeljati drv in premoga (točka 18 obrazložitve).

12Pritožba pa pravilno opozarja, da gre v konkretni zadevi za posebnost – ne gre samo za vožnjo, ampak tudi za ustavljanje na nujni poti, glede na to, da stavba v kateri je poslovni prostor, nima zemljišča potrebnega za njeno rabo, torej tudi ne za parkiranje. Poleg tega bi bilo iz obrazložitve sodišča prve stopnje (točki 17 in 18) razumeti, da se bo nujna pot uporabljala le za vozila oziroma za vožnjo namenjeno dostavi (nakladanje in razkladanje tovora) za potrebe poslovnega prostora (z ustavitvijo za kratek čas). Takšen način uporabe poti pa iz izreka sklepa ni razviden, čeprav mora sklep o določitvi nujne poti poleg natančnega poteka nujne poti in višine denarnega nadomestila obsegati tudi način uporabe poti (drugi odstavek 145. člena ZNP). S tem pa je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP, saj je izrek sodbe nerazumljiv, hkrati pa nasprotuje tudi razlogom sklepa.

13Pritožbeno sodišče je glede na vse povedano pritožbi ugodilo in sklep z dne 17.2.2012, v posledici pa tudi sklep z dne 16.5.2012, razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Pri novi odločitvi naj torej sodišče prve stopnje pazi, da bo tudi v izreku sklepa navedlo natančen način uporabe sporne poti (tudi v izogib nadaljnjim sporom med udeleženci). Pri določitvi višine denarnega nadomestila pa naj ponovno presodi navedbe izvedenca na naroku dne 17.2.2012 glede faktorja obremenjenosti, saj je smiselna pritožbena trditev, da bi moral biti faktor obremenitve izračunan v korist nasprotnih udeleženk, glede na zaključek, da poslovni prostor obremenjuje cestišče več kot oba stanovanjska dela.

14Pritožbeno sodišče še dodaja, da je sklep v celoti razveljavilo, četudi se je pritožila le ena od nasprotnih udeleženk, F. S., saj je konkretni spor mogoče po zakonu oziroma po naravi pravnega razmerja rešiti samo na enak način za vse sospornike, zaradi česar sta nasprotni udeleženki enotni sospornici, tako da se učinek pritožbe, ki jo je vložila F. S., razteza tudi na drugo udeleženko, A. S. (196. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

15Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 165. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP.

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------

(1) Sodišče dovoli nujno pot za nepremičnino, ki nima za redno rabo potrebne povezave z javno cesto ali pa bi bila takšna zveza povezana z nesorazmernimi stroški (88. člen SPZ).

(2) Sodišče dovoli nujno pot, če se z njo ne omogoča ali znatno ovira uporaba nepremičnine, po kateri naj bi nujna pot potekala; sodišče dovoli nujno pot tako, da se čim manj obremeni tujo nepremičninon (prvi in drugi odstavek 89. člena SPZ).