VSK sklep Cpg 239/2012

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

V izpodbijanem sklepu je prvostopno sodišče pod točko I. ugotovilo, da je zaradi pravnih posledic začetka stečajnega postopka nad drugim tožencem P. d.d. - v stečaju, postopek prekinjen; pod točko II. je stečajnega upravitelja tega toženca pozvalo, naj v roku 15 dni prevzame postopek na strani toženca P. d.d. - v stečaju; pod točko III pa je sklenilo, da se postopek, ki je bil prekinjen zaradi pravnih posledic začetka stečajnega postopka nad to stranko, nadaljuje z dnem vročitve predmetnega sklepa stečajnemu upravitelju.

Zoper točko II in III navedenega sklepa se je pritožil drugi toženec in v pritožbi navedel, da razlog za prekinitev postopka preneha z objavo sklepa o preizkusu terjatev, ko se vidi, ali je upnik terjatev prijavil v stečajnem postopku. Pritožba navaja, da to velja tudi v konkretnem primeru, ko teče pravda zaradi ničnosti družbene pogodbe, saj se nedenarne terjatve spremenijo v denarne terjatve po tržni vrednosti ob začetku stečajnega postopka. Podrejeno pa je pritožba opozorila tudi, da je izrek v II. in III. točki nejasen oziroma si odločitvi nasprotujeta, s čimer je sodišče zagrešilo bistveno kršitev določb Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP).

Pritožba se kot neutemeljena zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Drži pritožbena trditev, da v skladu z drugim odstavkom 301. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju: ZFPPIPP) preneha razlog za prekinitev pravdnega postopka (ko je do prekinitve prišlo zaradi nastanka pravnih posledic stečajnega postopka) z objavo sklepa o preizkusu terjatev. Vendar to pravilo velja za terjatve, ki jih upniki uveljavljajo v stečajnem postopku, in do katerih se nato stečajni upravitelj v skladu z določbami ZFPPIPP opredeljuje ter jih v tem postopku tudi poplačuje. Predmet tega gospodarsko pravdnega postopka pa je ničnost družbene pogodbe za družbo L. d.o.o., katere družbenik je tudi pritožnik. Po presoji pritožbenega sodišča za takšno terjatev ne velja zgoraj citirano zakonsko pravilo.

Terjatev v smislu ZFPPIPP je pravica upnika od dolžnika zahtevati, da opravi izpolnitveno ravnanje, katerega predmet je dajatev, storitev, opustitev ali dopustitev (prvi odstavek 20. člena ZFPPIPP). Nedenarna terjatev (na kar opozarja tudi pritožba, in razloguje, da bi se v skladu s 253. členom ZFPPIPP spremenila v denarno terjatev po tržni vrednosti ob začetku stečajnega postopka), pa je v smislu določb ZFPPIPP terjatev upnika, da od dolžnika zahteva izpolnitev nedenarne dajatve ali izvedbo storitve (drugi odstavek 20. člena ZFPPIPP). Samo takšne nedenarne terjatve se lahko v skladu s prvim odstavkom 253. člena ZFPPIPP (kot ena izmed posledic začetka stečajnega postopka) pretvorijo v denarne terjatve, ki se nato kot takšne prijavijo v stečajnem postopku. V konkretnem primeru, ko je predmet zahtevka ugotovitev ničnosti družbene pogodbe, torej ne gre za nedenarno terjatev v smislu ZFPPIPP (in se zaradi začetka stečajnega postopka nad tožencem tudi ne bo spremenila v denarno terjatev, ne bo se prijavila v postopku in ne bo sestavni del sklepa o preizkusu terjatev), saj se od toženih strank ne zahteva nobena izpolnitev nedenarne dajatve oziroma izvedba storitve. Zato ne drži pritožbeni očitek, da bi prvostopno sodišče moralo ravnati po 301. člena ZFPPIPP in postopek nadaljevati šele po objavi sklepa o preizkusu terjatev, kajti v konkretnem primeru tožeča stranka vtožuje od tožencev zahtevek, ki ga ni mogoče opredeliti kot terjatev v smislu določb ZFPPIPP.

Pravilno je torej sodišče ravnalo, ko je ob upoštevanju določb ZPP o prekinitvi postopka, ugotovilo, da je bil po samem zakonu postopek zaradi začetka stečajnega postopka prekinjen, in ko je ob uporabi določb istega zakona odločalo o nadaljevanju postopka, ne da bi pri tem za nadaljevanje postopka čakalo na objavo sklepa o preizkusu terjatev v stečajnem postopku drugega toženca.

Ne drži nadaljnji pritožbeni očitek, da naj bi si bili odločitvi prvostopnega sodišča v točki II. in III. izpodbijanega sklepa v nasprotju, čeprav je res, da bi ob gramatikalnem tolmačenju teh dveh odločitev lahko izgledala nejasna prvostopna odločitev o tem, od kdaj dalje se prekinjeni postopek nadaljuje (zaradi zapisa roka, ki ga je sodišče v II. točki izreka postavilo stečajnemu upravitelju za prevzem postopka). Zagotovo pa s tem sodišče prve stopnje ni zagrešilo očitane bistvene kršitve določb postopka, saj izrek ni nerazumljiv, vsaka morebitna nejasnost pa je odpravljena ob jasni določbi iz četrtega odstavka 208. člena ZPP, ki določa, da začnejo teči roki (ki so zaradi prekinitve postopka prenehali teči) v celoti in znova takrat, ko je stranki vročen sklep o nadaljevanju postopka.