VSC sodba Cp 1051/99

Pritožba tožene stranke se z a v r n e kot neutemeljena in se p o
t r d i sodba sodišča prve stopnje.
Vsaka stranka trpi svoje pritožbene stroške.

:

Z izpodbijano vmesno sodbo je sodišče ugotovilo, da je tožena stranka

v celoti odgovorna tožeči stranki za škodo nastalo v škodnem dogodku

dne 26. 2. 1994.

Proti takšni sodbi se je pritožila tožena stranka zaradi zmotne in

nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi zmotne uporabe

materialnega prava. Sodišče je zmotno povzelo dokaze. Izvedenec lesne

stroke je izpovedal, da je do nesreče prišlo, ker rolo ni bil

dvignjen do vrha. Če je rolo dvignjen le do polovice, je velika

verjetnost, da se bo ob najmanjšem tresljaju spustil do konca.

Mirujoča omara ni nevarna stvar, če pa naj bi bila nevarna stvar, jo

je v tako stanje spravila tožnica, ko roloja ni odprla do konca. Do

škodnega dogodka je prišlo izključno zaradi nepravilnega ravnanja

tožnice, ki roloja ni zataknila na zatič, kakor bi morala. Rolo je

lahko sprožila tožnica sama, ko se je dotaknila omare. Ob stavbi ni

nobene ceste, ampak le dovoz do trgovine, zato ni dokazana vožnja

težkih tovornjakov. Tožnica je sama odgovorna, ker je brskala po

omari pri delno odprtem roloju.Predlaga zavrnitev zahtevka ali

razveljavitev sodbe.

Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo predlaga potrditev sodbe.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo naslednje dejansko stanje: rolo

omara ni bila okvarjena; če je bil rolo popolnoma odprt, se ni mogel

samodejno zapreti; rolo se je samodejno zaprl, če je bil delno odprt;

tožnica ni vedela za nevarnost nenadnega zaprtja roloja; tožnica pred

nesrečo roloja ni odprla, ampak je bil že odprt po drugi osebi; rolo

se je sprožil zaradi tresljajev tovornjakov; iz mnenja izvedenca

izhaja, da omara nima zatiča za blokiranje roloja v določenem

položaju, rolo se je tudi običajno le delno odpiral; rolo se po

vedenju tožnice do nesreče še ni nikoli sam zaprl; tožnica ni bila

obveščena in poučena o nevarnosti; vožnjo težkih tovornjakov je

omenjal zaslišani tudi varnostni inženir Š..

Takšno dejansko stanje ni izpodbito niti s pritožbenimi navedbami.

Sodišče je pravilno ugotovilo, da je omara z rolojem zaradi

specifičnih lastnosti in zaradi specifičnih razmer nevarna stvar (čl.

173 ZOR). Res je, da omare kot običajnega kosa pohištva ni mogoče

šteti za nevarno stvar. Toda v konkretnem primeru je šlo za takšne

specifičnosti, zaradi katerih se konkretna rolo omara šteje za

nevarno stvar. Rolo na omari ni bil stabilen (razen v popolnoma

odprtem položaju); rolo pa proti nestabilnosti ni imel nobene naprave

(zatič ali drugačna blokada). Delno odprt rolo je torej predstavljal

stalno nevarnost za vsakogar, ki je imel opravek z omaro. Rolo se je

sprožil nenadoma in tudi samo zaradi zunanjih tresljajev. Padajoči

rolo je nepričakovano ogrožal predvsem roke tistega, ki je imel

opravka v omari. Rolo je predstavljal nevarnost tudi ob povsem

normalnem rokovanju z omaro. Nevarnost ni bila vidna, zato od

uporabnikov ni bilo mogoče zahtevati povečane previdnosti.

Sodišče je pravilno ugotovilo, da tožnica ni v ničemer prispevala k

nastali škodi, saj ji ni mogoče očitati krivdnih storitev ali

opustitev. Omara je bila po mnenju izvedenca brezhibna, če je bil

rolo odprt do konca. Tožnica ni vedela za nevarnost delno odprtega

roloja. Tožnica ni imela možnosti rolo blokirati, roloja pa tudi

ni odprla. Sodišče je ugotovilo, da so rolo lahko sprožili tresljaji

mimoidočih tovornjakov; ni pa bilo dokazano, da je tožnica ob

brskanju po omari sprožila rolo. Ni bilo predloženih dokazov glede

ugotovitve, da v bližini zgradbe vozijo tovornjaki, vsaj za oskrbo

trgovine.

Sodišče je torej pravilno ugotovilo, da tožnica ni v ničemer kriva za

škodo (čl. 177 ZOR).

Glede na zavrnitev pritožbe tožena stranka sama trpi pritožbene

stroške; stroški za odgovor na pritožbo pa niso potrebni pravdni

stroški, saj tožeča stranka z odgovorom ni pripomogla k boljši

razjasnitvi zadeve.