VSL sklep I Cp 2991/2011

Pritožbi se delno ugodi in se sklep razveljavi v odločitvi o plačilu stroškov postopka (točka II izreka). V ostalem (točka I izreka) pa se pritožba zavrne in sklep potrdi.

Sodišče prve stopnje je z obravnavanim sklepom zavrnilo ugovor dolžnice z dne 25. 3. 2011 zoper sklep o zavarovanju s predhodno odredbo Okrajnega sodišča v Domžalah Z 12/2011 z dne 7. 3. 2011. Dolžnici je naložilo, da mora upniku plačati 454,20 EUR stroškov postopka zavarovanja, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva nastanka zamude dalje do plačila.

Dolžnica v pritožbi zoper sklep uveljavlja bistvene kršitve izvršilnega postopka, zmotno uporabo materialnega prava ter napačno ugotovitev dejanskega stanja. Navaja, da je bil sklep o izvršbi VL 187539/2010 z dne 17. 12. 2010 razveljavljen v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba in določen izvršitelj, poleg tega je bilo odločeno, da bo o zahtevku in stroških odločalo pravdno sodišče. Tako je jasno, da so bili v 2. točki sklepa z dne 3. 2. 2011 odpravljeni tudi učinki sklepa o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dolžnici naložilo, naj upniku poravna predmetno terjatev, zaradi česar niso pravilna sklepanja prvostopenjskega sodišča, da je upnik ob vložitvi predloga za izdajo predhodne odredbe razpolagal s pravnomočno odločbo sodišča, ki določa predmetno terjatev. Za izdajo predmetne predhodne odredbe niso izpolnjeni pogoji iz 257. člena ZIZ, saj upnik ne razpolaga z odločbo domačega sodišča ali drugega organa, ki se glasi na denarno terjatev, ki še ni izvršljiva, saj je bilo pravnomočno odločeno, da mora o njegovem zahtevku pravdno sodišče šele odločiti. Poleg tega ni zanemarljivo dejstvo, da je še pred izdajo izpodbijanega sklepa upnik spremenil tožbo in v njej spremenil tako dejansko kot tudi pravno podlago tožbi. Prvostopenjsko sodišče je v sklepu neutemeljeno oziroma vsaj preuranjeno odločilo tudi o stroških postopka.

Pritožba je delno utemeljena.

Sodišče prve stopnje je z obravnavanim sklepom presojalo utemeljenost dolžničinega ugovora zoper izdano predhodno odredbo, ki jo je izdalo na podlagi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine – menice. Pri tem je zavzelo pravilno stališče glede ugovora dolžnice, da niso bili izpolnjeni pogoji za izdajo predhodne odredbe po določbi 257. člena ZIZ, češ da upnik ne razpolaga z odločbo domačnega sodišča ali drugega organa, ki se glasi na denarno terjatev, ki še ni izvršljiva. V pritožbi zoper izpodbijani sklep dolžnica ponavlja navedeni ugovor in zatrjuje, da so bili s tem, ko je bil sklep o izvršbi VL 187539/2010 dne 3. 2. 2011 razveljavljen v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba in določen izvršitelj, odpravljeni tudi učinki sklepa o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dolžnici naložilo poravnavo terjatve. Takšno stališče pritožbe je zmotno. Sodišče na podlagi drugega odstavka 62. člena ZIZ namreč razveljavi sklep o izvršbi le v tistem delu, v katerem je dovolilo izvršbo in določilo izvršitelja, postopek pa se nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog. Odločilno je, da izvršilno sodišče prvega dela sklepa, v katerem je dolžniku naloženo plačilo, ne razveljavi. Ker dajatveni del oziroma nalog za plačilo ni bil razveljavljen, le pravnomočen ni postal, gre za sodno odločbo o denarni terjatve, ki še ni izvršljiva, torej za odločbo domačega sodišča v smislu prvega odstavka 257. člena ZIZ (1). Ker pritožnica ni ugovarjala, da menica, na podlagi katere je sodišče izdalo sklep o izvršbi, ne izpolnjuje pogojev, da bi bila verodostojna listina (ugovarja le obstoju menične terjatve), je izpolnjen tudi drugi pogoj za izdajo predhodne odredbe, torej verjetna nevarnost, da bo sicer uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Po določbi 1. točke prvega odstavka 258. člena ZIZ se namreč šteje, da je podana nevarnost v smislu 257. člena ZIZ, če se predlog za zavarovanje s predhodno odredbo opira med ostalim na sklep o izvršbi, izdan na podlagi menice (domnevana nevarnost).

Upnik je s pripravljalno vlogo z dne 30. 5. 2011 spremenil tožbo s tem, ko je poleg terjatve, ki je predmet sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, uveljavljal še plačilo pogodbenih obresti. Navedena sprememba tožbe (184. člen ZPP) ne vpliva na pravilnost ugotovitve prvostopenjskega sodišča o obstoju predpostavk za izdajo predhodne odredbe. Zato je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ odločilo, kot izhaja iz I. točke izreka tega sklepa.

Ker stroški postopka v zvezi z izdajo predhodne odredbe delijo usodo ostalih pravdnih stroškov (člen 151/I ZZP), je pritožbeno sodišče v tem delu ugodilo pritožbi in sklep razveljavilo na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------

(1) Takšno stališče je zavzeto tudi v odločbah Vrhovnega sodišča RS II Ips 14/2010, II Ips 129/2009 in II Ips 433/2010.