VSC sodba Cp 1714/2003

Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje delno tako spremeni, da se v tretji vrstici izreka znesek 2,007.475,00 SIT nadomesti z zneskom 2,807.475,00 SIT; v obrestnem delu se sodba delno tako spremeni, da od zneska 2,800.000,00 tečejo od 01.01.2002 do 21.05.2003 zakonske zamudne obresti, zmanjšane za temeljno obrestno mero, od 22.05.2003 dalje pa tečejo zakonske zamudne obresti.
V presežku od 16.12.1999 do 01.01.2002 se obrestni zahtevek zavrne.
V ostalem delu se pritožba zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje v nespremenjenih delih.
Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki 76.320,00 SIT pritožbenih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12.01.2005 do plačila v 15. dneh.

Z izpodbijano sodbo je sodišče za negmotno škodo dosodilo odškodnino v višini 2,000.000,00 SIT.

Proti takšni sodbi se je pritožila tožeča stranka in uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava, ter zahteva še 800.000,00 SIT. Poudarja hude duševne bolečine zaradi izredne prizadetosti. Očeta je tožnica izgubila nenadno, ko je bila stara 7 let. Morala je na hitro odrasti, prikrajšana je bila na vseh področjih življenja. Poudarja veliko navezanost. Zakonske zamudne obresti pa zahteva od 16.12.1999 dalje.

Pritožba je pretežno utemeljena.

Pritožbeno sodišče je ocenilo, da je pravična denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi izgube očeta 2,800.000,00 SIT. V konkretni zadevi gre za izjemno težak primer, saj je tožnica nenadoma izgubila očeta v rani mladosti, ko ji je bilo 7 let. Tožnica je bila najmlajša med otroki in je bila najljubši otrok pokojnika H. M.. Zaradi izgube očeta se je pri tožnici pojavila motnja v obliki strahu. Zaradi tega stanja je tožnica iskala pomoč pri šolskem psihologu in tudi pri zdravniku, saj je eno leto jemala pomirjevala. Strah se je nekoliko polegel, potem pa se je zopet pojavil. Duševne bolečine so zaradi opisanih težav pri tožnici potencirane. Sodišče je ugotovilo, da so se duševne bolečine pojavila pri sedmih letih starosti in bodo še dolgo trajale.

Pritožbeno sodišče je delno ugodilo pritožbi glede teka zamudnih obresti, ki od 01.01.2002 do izdaje sodbe tečejo po predpisani obrestni meri, zmanjšani za temeljno obrestno mero, torej so bile dosojene čiste zamudne obresti brez revalorizacije. Taka odločitev temelji na obligacijskem zakoniku in na spremenjenem obrestnem zakonu.

Tožnica je s pritožbo pretežno uspela, zato je upravičena do vseh pravilno priglašenih pritožbenih stroškov v znesku 75.320,00 SIT (pritožba, poročila, DDV in poštnina).