VSM sklep III Cp 1568/2009

Pritožbi tožene stranke se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da glasi:

˝Pravdni stranki krijeta sami svoje pravdne stroške
.˝

Pritožba tožeče stranke se zavrne.

Pravdni stranki krijeta sami svoje pritožbene stroške.

1.

Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje v zakonskem sporu (razveza zakonske zveze) toženo stranko zavezalo k plačilu pravdnih stroškov tožeče stranke v višini 1.872,29 EUR v roku 15 dni, z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude.

2.

Proti navedenemu sklepu sta se pritožili obe pravdni stranki.

3.

Tožeča stranka v pritožbi izpodbija pravilnost odmere pravdnih stroškov po stroškovniku tožeče stranke. Pritožbenemu sodišču predlaga, da v izpodbijanem obsegu prvostopni sklep razveljavi oziroma ga spremeni tako, „da upošteva vse stroške, ki so tožeči stranki nastali, skladno s stroškovnikom tožeče stranke z dne 12.05.2009“. Priglaša pritožbene stroške.

4.

Tožena stranka prvostopni sklep izpodbija zaradi nepravilne uporabe pravila pravdnega uspeha (prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP), ker bi prvostopno sodišče moralo v zakonskih sporih pri odmeri pravdnih stroškov uporabiti določbo 413. člena ZPP (pravilo prostega preudarka). Nadalje pritožba tožene stranke izpodbija samo pravilnost odmere priglašenih stroškov po tožeči in toženi stranki. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi. Priglaša pritožbene stroške.

5.

Tožeča stranka se v odgovoru na pritožbo zavzema za potrditev prvostopnega sklepa. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

6

Zadeva je bila pritožbenemu sodišču v pristojno odločanje predložena dne 14.08.2009.

7.

Pritožba tožene stranke je utemeljena. Pritožba tožeče stranke ni utemeljena.

8.

Med pravdnima strankama je v obravnavani pravdi tekel zakonski spor glede razveze zakonske zveze. Zakonska zveza pravdnih strank je bila s sodbo Okrožnega sodišča opr. št. z dne, v zvezi s sodbo Višjega sodišča opr. št. z dne, razvezana. Po določbi 413. člena ZPP v postopku v zakonskih sporih odloči sodišče o stroških postopka po prostem preudarku, pri čemer prosti preudarek ne izključuje uporabe splošnih določb ZPP o povrnitvi pravdnih stroškov (154. člen ZPP – načelo pravdnega uspeha). Izhajajoč iz takega stališča je potrebno upoštevati potek in rezultat pravde ter vse okoliščine obravnavanega primera. Povedano je že, da je med pravdnima strankama tekla pravda izključno zaradi razveze zakonske zveze (preživninski zahtevek razvezanega zakonca se vodi v drugi pravdi), pri čemer je tožena stranka nasprotovala razvezi zakonske zveze. Nevzdržnost zakonske zveze, kot razlog za razvezo, je v danem primeru povzročil tožnik, ker se je čustveno navezal na drugo žensko, s katero ima otroka in s katero živi. Za razvezo zakonske zveze zadostuje, da je ta nevzdržna za enega izmed zakoncev. Razvezna sodba je bila tako izdana ne glede na izvajanja tožene stranke, ki se je protivila razvezi zakonske zveze, tekom pravde padla v takšna depresivna stanja, da začasno ni bila sposobna obravnavanja na sodišču in da je tekom pravde vlagala številne obsežne vloge ter zahteve za izločitev sodišča, s čemer je podaljševala in zapletala razvezni postopek. Tehtanje dejstva, da je nevzdržnost zakonske zveze ustvaril tožnik in dejstva, da se je zaradi postopanja toženke (ta si je prizadevala in želela za nadaljnji zakon s tožnikom) postopek zapletel in zavlekel, po presoji pritožbenega sodišča v obravnavanem primeru narekuje, ob uporabi načela prostega preudarka pri odmeri pravdnih stroškov v zakonskih sporih (413. člen ZPP), takšno odmero pravdnih stroškov, da pravdni stranki krijeta vsaka sama svoje pravdne stroške.

9.

Po obrazloženem se pritožbena izvajanja tožene stranke o uporabi določbe 413. člena ZPP (načelo prostega preudarka pri odmeri stroškov v zakonskih sporih) pokažejo kot utemeljena. Iz navedenega razloga pa se kot neutemeljena pokažejo pritožbena izvajanja tožeče stranke v smeri pravilnosti odmere pravdnih stroškov prvostopnega sodišča po priglašenem stroškovniku tožeče stranke.

10.

Odločitev pritožbenega sodišča temelji na določbi 3. točke 365. člena ZPP.

11.

Izhajajoč iz načela prostega preudarka pri odmeri pritožbenih stroškov v zakonskih sporih (413. člen ZPP) je pritožbeno sodišče o stroških pritožbenega postopka pravdnih strank (stroški pritožbe in odgovora na pritožbo tožeče stranke, stroški pritožbe tožene stranke) odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa. Pri tem se pri uporabi navedenega načela pritožbeno sodišče sklicuje na razloge pod točko 8 tega sklepa in še dodaja, da je dolgoročno razvezna sodba v obravnavanem primeru v korist obeh pravdnih strank.