VSRS Sodba XI Ips 35213/2012-102

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

A.

1Okrožno sodišče v Kopru je s sklepom z dne 12. 7. 2012 odredilo pripor zoper osumljenega Ž. K. iz pripornega razloga begosumnosti po 1. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) in ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP. Zunajobravnavni senat Okrožnega sodišča v Kopru je pritožbi osumljenčeve zagovornice delno ugodil ter odpravil pripor zaradi pripornega razloga begosumnosti po 1. točki prvega odstavka 201. člena ZKP, v ostalem pa je pritožbo zavrnil kot neutemeljeno.

2Zoper pravnomočni sklep o odreditvi pripora vlaga osumljenčeva zagovornica zahtevo za varstvo zakonitosti iz razloga po 3. točki prvega odstavka 420. člena ZKP ter predlaga odpravo pripora. V zahtevi za varstvo zakonitosti navaja, da je Okrožno sodišče v Kopru napačno ugotovilo, da je utemeljeni sum, potreben za odreditev pripora, v zadostni meri podan, ter da se z milejšim ukrepom ponovitvene nevarnosti ne bi moglo odpraviti.

3Vrhovna državna tožilka v odgovoru na zahtevo navaja, da zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena. Zahteva za varstvo zakonitosti je lahko vložena le zaradi kršitve materialne in procesne zakonodaje, ne pa zaradi zmotne presoje dejanskega stanja, ki jo glede dejanj ponuja. Meni, da teh kršitev v sklepu, ki ga izpodbija, ni zaznati, prav tako jih tudi sama zahteva ne navaja jasno in prepričljivo. Obrazlaga le drugačno presojo dejanj, ki so predmet samega postopka, pa tudi možnosti za izrek milejšega ukrepa od izrečenega. Razlogi, ki jih navaja, so v bistvu le nasprotovanje dejanskim zaključkom sodišča.

4Vrhovno sodišče je odgovor vrhovne državne tožilke na podlagi drugega odstavka 423. člena ZKP poslalo osumljencu in njegovi zagovornici, ki nanj nista odgovorila.

B.

5Po trditvah zagovornice je Okrožno sodišče v Kopru najprej napačno ugotovilo, da je utemeljeni sum, potreben za odreditev pripora, v zadostni meri podan. Navaja, da so dokazi na katere je sodišče oprlo sklep o priporu, le oblika ene zgodbe oškodovanke. V nadaljevanju pa podaja lastno dokazno oceno izvedenih dokazov. Hkrati navaja, da je osumljeni svojo ženo dejansko le poskušal rešiti alkoholizma.

6Zagovornica v zvezi s vprašanjem obstoja utemeljenega suma uveljavlja kršitev 3. točke prvega odstavka 420. člena ZKP. Vrhovno sodišče ugotavlja, da vložnica v pritožbi zoper sklep preiskovalnega sodnika o odreditvi pripora ni izpodbijala obstoja utemeljenega suma. V skladu z novo zakonsko določbo petega odstavka 420. člena ZKP se vložnica zato na to kršitev ne more sklicevati in Vrhovno sodišče ni preizkušalo obstoja te kršitve.

7Glede na navedbe zagovornice osumljenega, da iz razlogov, ki jih zagovornica obširno navaja, ne obstoji priporni razlog ponovitvene nevarnosti, Vrhovno sodišče ugotavlja, da zahteva navaja le drugačno presojo dejanskega stanja in s tem uveljavlja razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zaradi katerega zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti.

8Neutemeljen je prav tako zagovorničin očitek, da je sodišče napačno ugotovilo, da se z milejšim ukrepom ponovitvene nevarnosti ne bi moglo odpraviti. Preiskovalni sodnik na zadnji strani sklepa, kakor tudi zunajobravnavni senat v točki 7, sta namreč povsem jasno in razumno obrazložila, da milejšega ukrepa ni moč izreči.

C.

9Ker zatrjevane kršitve niso podane, je Vrhovno sodišče neutemeljeno zahtevo zavrnilo (425. člen ZKP).

10Če bo za obdolženca nastopila dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka (95. člen ZKP), bo sodno takso za zavrnitev zahteve za varstvo zakonitosti zoper pravnomočni sklep o podaljšanju pripora po tarifni številki 74014 Taksne tarife, v zvezi s petim odstavkom tretjega člena in 7. točko prvega odstavka petega člena Zakona o sodnih taksah, odmerilo sodišče prve stopnje po pravnomočnosti sodbe.