VSRS Sklep G 36/2011

Tožba se zavrže.

Tožeča stranka sama trpi stroške postopka.

1Pooblaščenec Urada Republike Slovenije za varstvo konkurence (v nadaljevanju Urada) (sedaj Javne agencije Republike Slovenije za varstvo konkurence, v nadaljevanju Agencije) je v okviru dogovorjenega termina za vpogled v spis ustno zavrnil zahtevo pooblaščenca tožeče stranke za pregled določenih dokumentov, in sicer iz razloga varovanja poslovnih skrivnosti v postopku ugotavljanja kršitve 9. člena ZPOmK-1 in 102. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljevanju PDEU), voden pod opr. št. 306-14/2009 zoper tožečo stranko.

2Tožeča stranka je zoper ustno zavrnitev zahteve za vpogled v spis začela postopek sodnega varstva po ZPOmK-1 (četrti odstavek 55. člena ZPOmK-1 v zvezi z osmim odstavkom 82. člena Zakona o splošnem upravnem postopku; v nadaljevanju ZUP), in sicer s tožbo pri Vrhovnem sodišču. Zahtevala je njegovo odpravo s stroškovno posledico. Pri tem je tožeča stranka v bistvenem uveljavljala kršitev pravice do obrambe, saj naj bi ji bila zaradi zavrnitve vpogleda v zaupne dele (verzije) spornih dokumentov onemogočena izjava o očitkih tožene stranke, kot so izhajali iz Povzetka relevantnih dejstev z dne 11. 5. 2010 in iz Povzetka relevantnih dejstev (dopolnitev) z dne 3. 6. 2011.

3Tožena stranka je na tožbo odgovorila in predlagala njeno zavrženje, podredno pa njeno zavrnitev.

4Tožeča stranka je dne 19. 3. 2012 pri Vrhovnem sodišču vložila tožbo zaradi odprave odločbe tožene stranke 306-14/2009-239 z dne 13. 2. 2012, s katero je Urad (sedaj Agencija) ugotovil, da je kršila 9. člen ZPOmK-1 in 102. člen PDEU, s tem, ko je od novembra 2008 do julija 2010 z namenom okrepitve oziroma ohranitve svoje tržne moči na pomembnem delu maloprodajnega trga mobilnih telekomunikacijskih storitev ponujala maloprodajni paket A. po nepoštenih prodajnih cenah, zaradi česar je obstajala verjetnost izrinjanja konkurentov s trga, s čimer je zlorabila prevladujoč položaj na maloprodajnem trgu mobilnih telekomunikacijskih storitev.

Nedovoljenost tožbe za odpravo izpodbijane odločbe

5Obstoj pravnega interesa je procesna predpostavka za vložitev tožbe v upravnem sporu. Ta mora biti podana ves čas postopka. Sodišče namreč v upravnem sporu odloča o zakonitosti (dokončnega) upravnega akta, s katerim je kršena tožnikova pravica ali njegova na zakon oprta neposredna korist. Če je očitno, da z izpodbijanim aktom ni poseženo v pravni položaj tožnika, se tožba zavrže (6. točka prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1, v zvezi z drugim odstavkom 54. člena ZPOmK-1). Za obstoj pravnega interesa mora tožnik izkazati, da bi ugoditev njegovi tožbi zanj pomenila določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči, oziroma da bi si v primeru ugoditve tožbi izboljšal svoj pravni položaj. Pri tem pa ne zadošča le možnost ugotovitve nezakonitosti upravnega akta.(1)

6Za odločitev v tej zadevi je bistveno, da je bil z izdajo odločbe tožene stranke 306-14/2009-239 z dne 13. 2. 2012 postopek nadzora pred Uradom končan. Zato tožeča stranka tudi ob morebitnem uspehu s tožbo svojega pravnega položaja ne bi mogla več izboljšati oziroma ne bi mogla doseči cilja, ki ga zasleduje s tem pravnim sredstvo. Ker pa (zatrjevano) nezakonito onemogočanje pravice pregledovanja spisa lahko predstavlja kršitev temeljnega načela kontradiktornosti postopka, lahko tožeča stranka pravico do sodnega varstva po že končanem postopku nadzora učinkovito uveljavlja v tožbi zoper (končno) odločbo Urada (sedaj Agencije).

7Ob tem pa Vrhovno sodišče vendarle dodaja, da je tožena stranka o zahtevi tožeče stranke za vpogled v sporne dokumente odločila s sklepom 306-14/2009-193 z dne 18. 7. 2011. zato ne drži, da tožena stranka o zavrnitvi zahteve za pregled spornih dokumentov ni odločila s sklepom. Poleg tega je tožeča stranka zoper sklep 306-14/2009-193 z dne 18. 7. 2011 s tožbo tudi začela postopek sodnega varstva pri Vrhovnem sodišču (voden pod opr. št. G 40/2011). Ker posledično (predhodne) ustne zavrnitve zahteve za vpogled v spis v okoliščinah konkretne zadeve ni mogoče šteti za sklep, zoper katerega je dopusten postopke sodnega varstva (četrti odstavek 55. člena ZPOmK-1), je Vrhovno sodišče tudi iz teh razlogov odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

8Zato (ker je pravni interes procesna predpostavka za odločanje po ZPOmK-1 in ZUS-1) je Vrhovno sodišče skladno s 6. točko prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo kot nedovoljeno zavrglo (I. točka izreka), ne da bi vsebinsko odgovarjalo na tožbene navedbe.

9Ker je Vrhovno sodišče tožbo zavrglo, tožnici skladno s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1 sami trpita svoje stroške postopka (II. točka izreka).

------

Op. št. (1): Prim. obrazložitve sklepov Vrhovnega sodišča G 21/2002 z dne 24. 1. 2006, G 4/2005 z dne 11. 9. 2007, G 15/2008 z dne 25. 5. 2010 in G 28/2011 z dne 25. 1. 2012.