VSRS sklep VIII DoR 36/2014

Revizija se dopusti o vprašanju, ali je seznanitev tožnice z razlogi za razrešitev in možnost izjasnitve o njih, pogoj za zakonito razrešitev.

1Sodišče prve stopnje je ugotovilo nezakonitost odločbe tožene stranke št. 1142-08/2012 z dne 26.3.2012 o razrešitvi tožnice in zavrnilo zahtevek za odpravo iste odločbe ter podredni zahtevek za vrnitev zadeve toženi stranki v ponoven postopek. Ugotovilo je, da tožena stranka pred razrešitvijo tožnice ni seznanila z očitki, kar je v nasprotju z Zakonom o zavodih (ZZ, Ur. l. RS št. 12/91 in naslednji), vseeno pa je ugotavljalo tudi obstoj razrešitvenih razlogov in ugotovilo, da je tožnica prekoračila pooblastila in toženi stranki povzročila škodo, ni pa ravnala v nasprotju s sklepi upravnega odbora, če njeni sanacijski ukrepi niso dosegli zahtevanega cilja.

2Sodišče druge stopnje je sodbo sodišča prve stopnje spremenilo in tožbeni zahtevek za razveljavitev odločbe zavrnilo. Strinjalo se je s tem, da je tožnica prekoračila pooblastila in povzročila škodo toženi stranki, ni pa se strinjalo s tem, da sprejem sanacijskih ukrepov, ki niso dosegli zahtevanega cilja, ne pomeni ravnanja v nasprotju s sklepi upravnega odbora. Ni se tudi strinjalo s presojo, da je tožena stranka kršila 38. člen ZZ, ki določa, da mora pristojni organ pred razrešitvijo seznaniti direktorja (zavoda) z razlogi za razrešitev in mu dati možnost, da se o njih izjavi, ker pravni status dekana ni identičen s pravnim statusom direktorja zavoda; tak status ima rektor univerze. Tožnica je bila razrešena na podlagi določb Zakona o visokem šolstvu (ZviS, Ur. l. RS št. 67/93 in naslednji) in po postopku, ki je določen v tem zakonu.

3Tožnica v predlogu za dopustitev revizije očita sodišču druge stopnje odstop od prakse vrhovnega sodišča o vprašanju, ali je položaj dekana fakultete izenačen s položajem direktorja zavoda in navaja vrsto sodnih odločb, iz katerih izhaja, da je posamezna fakulteta, članica univerze, zavod, dekan pa njen poslovodni organ. Glede presoje, da neuspešen sanacijski program pomeni neizvršitev sklepov upravnega odbora pa sodišču druge stopnje očita bistveno kršitev, ki naj bi bila v tem, da je sodišče druge stopnje odločitev oprlo na drugačno dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, in to brez obravnave. S tem naj bi poseglo v njeno pravico do pravnega sredstva, saj je bila zaradi spremembe sodbe sodišča prve stopnje na tak način prikrajšana za pravico do pritožbe.

4Predlog je utemeljen glede prvega vprašanja.

5Sodišče po prvem odstavku 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 in naslednji) dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča; če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna; ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.

6Glede na to, da je pravno vprašanje, ki ga tožnica izpostavlja glede statusa dekana pomembno, je Vrhovno sodišče o vprašanju, ali je seznanitev tožnice z razlogi za razrešitev in možnost izjasnitve o njih, pogoj za zakonito razrešitev, dopustilo revizijo.