VSRS Sklep VIII R 2/99

Za odločanje o tej zadevi je stvarno pristojno Okrajno sodišče X.

Tožeči stranki sta 18.9.1997 pri Delovnem in socialnem sodišču proti toženi stranki vložili tožbo zaradi plačila odpravnine, zaradi prenehanja delovnega razmerja trajno presežnega delavca v znesku 800.000,00 SIT s pp, do katere naj bi bila upravičena njuna pokojna mati, ki je bila delavka tožene stranke.

Delovno in socialno sodišče se je s sklepom z dne 24.9.1997 izreklo za stvarno nepristojno in je zadevo po pravnomočnosti sklepa odstopilo v reševanje Okrajnemu sodišču X. Menilo je, da gre za uveljavljanje pravic dedičev, ki jih ti uveljavljajo do podjetja in ne za spor med delavcem in delodajalcem v zvezi z delovnim razmerjem. Če pa ne gre za uveljavljanje pravice iz delovnega razmerja ali v zvezi z delom med delavcem in delodajalcem, glede na določbo 2. točke 4. člena zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS - Uradni list RS, št. 19/94) za odločanje v takem sporu delovno sodišče ni stvarno pristojno sodišče.

Okrajno sodišče X z odstopom pristojnosti ni soglašalo, ampak je na podlagi določbe drugega odstavka 23. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list SFRJ, št. 4/77 do 27/90 in Uradni list RS, št. 55/92 in 19/94) sprožilo spor o pristojnosti. Predlagalo je, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije odloči o stvarni pristojnosti.

Za odločanje v sporu je pristojno Okrajno sodišče X.

Po določbi 2. točke 4. člena ZDSS so delovna sodišča pristojna odločati v individualnih delovnih sporih o premoženjskih in drugih posamičnih pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem med delavcem in delodajalcem, razen v odškodninskih sporih za poškodbe pri delu in poklicne bolezni. Kot je možno ugotoviti iz podatkov v spisu, tožnika kot dediča delavke tožene stranke uveljavljata izplačilo odpravnine, za katero menita, da je bila do nje kot trajno presežna delavka upravičena njuna pokojna mati. Vendar v tem primeru ni mogoče govoriti o sporu o premoženjskih oziroma drugih pravicah iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem med delavcem in delodajalcem, saj tožnika, v razmerju do tožene stranke, nimata statusa delavca. Ker je delovno sodišče pristojno za odločanje samo v tistih sporih, za katere je to z zakonom izrecno določeno, obravnavani spor ne more biti individualni delovni spor po določbah ZDSS, ampak je spor iz civilnopravnega razmerja med pravdnima strankama. Za odločanje v takem sporu pa je stvarno pristojno sodišče splošne pristojnosti, ne pa specializirano delovno sodišče, ki je pristojno za odločanje v individualnih delovnih sporih.

Zato je ob upoštevanju določb 22. in 23. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list SFRJ, št. 4/77 do 27/90) in določb II/1. točke 99. člena in prvega odstavka 114. člena zakona o sodiščih (ZS - Uradni list RS, št. 19/94, 45/95) Vrhovno sodišče Republike Slovenije sklenilo, da je za odločanje v tem sporu pristojno Okrajno sodišče X.

Določbe bivših zveznih predpisov je sodišče uporabilo smiselno kot predpise Republike Slovenije po določbi prvega odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).