VSRS Sodba X Ips 113/2010

Revizija se zavrne.

1Urad za varstvo konkurence (v nadaljevanju Urad) je v relevantnem delu odločbe z dne 26. 2. 2007 izrekel, da so tožnica, C., D. in A., ko so 20. 2. 2006 uvedle provizijo za svoje komitente pri dvigu gotovine z domačo debetno kartico na bančnih avtomatih drugih bank v znesku 80,00 SIT, usklajeno ravnale glede pogojev poslovanja na trgu, s ciljem preprečevati, ovirati oziroma izkrivljati konkurenco v Republiki Sloveniji.

2Upravno sodišče Republike Slovenije je s sodbo zavrnilo tožbo, s katero je tožeča stranka izpodbijala odločbo Urada.

3Zoper to sodbo tožeča stranka vlaga revizijo. Dopustnost revizije utemeljuje na določbah 2. in 3. točke drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), revizijo pa gradi na bistveni kršitvi pravil postopka v upravnem sporu in zmotni uporabi materialnega prava. Vrhovnemu sodišču predlaga, da reviziji ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje, hkrati pa odloči, da ji tožena stranka povrne stroške postopka z morebitnimi zamudnimi obrestmi.

4Revizija je bila v skladu s prvim odstavkom 90. člena ZUS-1 posredovana toženi stranki, ki v pravočasnem odgovoru predlaga, da Vrhovno sodišče revizijo kot nedovoljeno zavrže, podrejeno temu pa, da revizijo kot neutemeljeno zavrne.

5Z uveljavitvijo novega Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence(1) (v nadaljevanju ZPOmK-1), 26. 4. 2008, je prenehal veljati Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence(2) (v nadaljevanju ZPOmK). Na podlagi četrtega odstavka 81. člena ZPOmK-1 pa se postopki sodnega varstva zoper odločbe Urada, izdane pred uveljavitvijo ZPOmK-1, dokončajo po dotedanjih predpisih, kar velja tudi za ta spor.

6Revizija je dovoljena, saj gre po vsebini za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Vrhovno sodišče namreč še ni odločalo o merilih za presojo, ali družbi/e tvorita/jo ekonomsko celoto, in o součinkovanju teh meril.

7Vendar pa revizija ni utemeljena.

8Revidentka uveljavlja bistveno kršitev določb postopka v upravnem sporu po 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Sodišču prve stopnje očita, da se je pri presoji o obstoju ekonomske celote A. in B. oprlo le na sektorsko zakonodajo ter Pogodbo o strateškem partnerstvu in poslovnem sodelovanju, ni pa upoštevalo njenih trditev o kapitalskem deležu A. v B., deležu glasovalnih pravic A. v B., razpršenem preostalem lastništvu, sestavi nadzornega sveta in številnih pogodbah, ki so podlaga za medsebojno sodelovanje revidentke z A.

9Revizijski očitek ni utemeljen. Iz izpodbijane sodbe izhaja, da je sodišče prve stopnje pri presoji obstoja ekonomske celote upoštevalo tako kapitalsko in upravljalsko povezanost družb kot tudi Pogodbo o strateškem partnerstvu in poslovnem sodelovanju. Glede kapitalske in upravljalske povezanosti je ugotovilo, da nista takšni, da bi A. zagotavljali odločujoč vpliv na poslovanje B.; glede Pogodbe o strateškem partnerstvu in poslovnem sodelovanju pa je ugotovilo, da je njen predmet dogovorno in usklajeno delovanje obeh bank na določenih področjih, s ciljem, da postane B. pridružena članica skupine A.

10Revidentka sodišču uveljavlja tudi zmotno uporabo materialnega prava, ki naj bi bila v tem, da se je obstoj ekonomske celote enačil z obstojem odvisnega podjetja v smislu petega odstavka 2. člena ZPOmK. Izpostavlja, da je vprašanje obstoja ekonomske celote vprašanje stopnje oziroma obsega vpliva enega podjetja na drugo, in zatrjuje, da je stopnja vplivanja A. na revidentko tolikšna, da narekuje ugotovitev obstoja ekonomske celote.

11Za presojo o tem, ali povezani družbi tvorita ekonomsko celoto, je po sodni praksi Sodišča Evropske Unije odločilno, ali hčerinska družba dejansko lahko svobodno odloča o svojem ravnanju na trgu.(3) Pri tej presoji je treba upoštevati vse relevantne okoliščine, ki se nanašajo na poslovne, organizacijske in pravne povezave med družbami.(4) Ker so te okoliščine od primera do primera različne, ni mogoče oblikovati izčrpnega seznama teh okoliščin. Prav tako ni mogoče abstraktno določiti zahtevane stopnje intenzivnosti posamezne od relevantnih okoliščin.

12Imetništvo 49,42 % deleža glasovalnih pravic ob siceršnjem razpršenem lastništvu delnic samo po sebi ne zagotavlja odločilnega vpliva A. v B., saj A. ob udeležbi vseh delničarjev na skupščini ne more doseči ne navadne, še manj pa kvalificirane večine. Tudi pravica do imenovanja treh od sedmih članov nadzornega sveta A. sama po sebi ne zagotavlja odločilnega vpliva v nadzornem svetu.

13Da A. nima odločilnega vpliva v B., kaže tudi Pogodba o strateškem partnerstvu in poslovnem sodelovanju, iz katere izhaja, da se banki zavezujeta k usklajenemu delovanju na številnih področjih. To pomeni, da sta banki na teh področjih samostojni, sicer bi bila zaveza k usklajenemu delovanju brezpredmetna. Zato o obstoju ekonomske celote ni mogoče govoriti, če je usklajeno ravnanje na trgu posledica dogovora o tem, da bosta podjetji usklajeno delovali. Nasprotno stališče bi pomenilo, da je tudi kartel ekonomska celota. V tem smislu Pogodba o strateškem partnerstvu in poslovnem sodelovanju pomeni krovni dogovor o usklajenem ravnanju, medtem ko uvedba provizij za dvig gotovine na bančnih avtomatih drugih bank pomeni izvedbo tega dogovora.

14Po navedenem uveljavljani revizijski razlogi niso podani. Ker je Upravno sodišče tudi pravilno uporabilo materialno pravo (86. člen ZUS-1), je Vrhovno sodišče na podlagi 92. člena ZUS-1 revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.

----

Op. št. (1): Ur. l. RS, št. 36/2008 s spremembami.

Op. št. (2): Ur. l. RS, 56/99 s spremembami.

Op. št. (3): Zadeva 15/74 Centrafarm v. Sterling Drug [1974] ECR 619, točka 41.

Op. št. (4): Primerjaj zadeva C-407/08 P Knauf Gips KG proti Evropski komisiji [2010], točka 100.