VSRS Sodba II Ips 621/2005

Revizija se zavrže v delu, v katerem izpodbija odločitev o stroških postopka.

Zoper odločitev o glavnem zahtevku se revizija zavrne.

Sodišče prve stopnje je tožnikovemu zahtevku najprej ugodilo, sodišče druge stopnje pa je to sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno sojenje. Sodišče prve stopnje je potem zavrnilo zahtevek, pritožbeno sodišče pa je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo prve stopnje.

Zoper to sodbo je tožnik vložil revizijo, s katero uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava ter absolutno bistveno kršitev Zakona o pravdnem postopku (U.l. RS 26/99 in nasl. - ZPP). Predlaga, da sodišče ugodi reviziji in spremeni sodbo oziroma podrejeno, da sodbo razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje. Že pred prvim narokom je navedel, da so bila tla mokra in spolzka, tako da je sodišče neutemeljeno zaključilo, da gre za nedovoljeno novoto. Bistvenega pomena je, da so bila tla v času nezgode nedvomno spolzka in da je bilo v takšnih okoliščinah igranje nogometa nevarna dejavnost. Sodišče druge stopnje je sprejelo tudi napačno odločitev o stroških postopka.

Revizija je bila po 375. členu ZPP vročena nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija zoper sklep o stroških ni dovoljena, zoper odločitev o glavnem zahtevku pa ni utemeljena.

O nedovoljenosti revizije:

Revizija je dovoljena samo zoper sklep, s katerim se postopek pravnomočno konča (prvi odstavek 384. člena ZPP). Sklep o stroških, kot je vrhovno sodišče že večkrat pojasnilo, pa ni sklep s katerim se postopek pravnomočno konča. Zato je revizijsko sodišče revizijo v tem delu zavrglo (377. člen ZPP).

O neutemeljenosti revizije:

Sodišči prve in druge stopnje sta ugotovili, da se je tožnik poškodoval pri igranju nogometa v dvorani (betonska tla so bila prekrita z umetno maso). Tla niso bila spolzka sama po sebi, lahko pa da so bila spolzka zaradi mokrote, česar pa sodišče ni ugotavljalo zaradi prekluzije.

Glede na ugotovljeno dejansko stanje, na katerega je revizijsko sodišče vezano (tretji odstavek 370. člena ZPP), ne more biti dvoma, da tu ne gre za objektivno odgovornost. V sodni praski je uveljavljeno stališče, da igranje nogometa samo po sebi ne pomeni nevarne dejavnosti, lahko pa to postane ob določenih okoliščinah. Spolzka tla (ne glede na vzrok spolzkosti) ne pomenijo takšne okoliščine. V tem primeru nogomet sicer lahko postane nevarnejši, vendar ne sam po sebi, pač pa zaradi protipravnega ravnanja tretje osebe, kar je lahko podlaga le za krivdno odgovornost.(1) Ko je tako, je za presojo, ali gre za objektivno odgovornost, vzrok spolzkosti tal pravno nepomemben. To je lahko pomembno samo za presojo krivdne odgovornosti. V zvezi s tem pa je, kot sta pravilno ugotovili že sodišči prve in druge stopnje, tožnik prekludiran, saj je šele v drugi pripravljalni vlogi, vloženi po prvem naroku, navajal kot vzrok spolzkosti tal puščanje strehe in s tem krivdno ravnanje tožene stranke kot vzrok škode (tožnik sicer v zvezi s tem zatrjuje kršitev postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, vendar pa smiselno uveljavlja kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ko trdi, da je pravočasno zatrjeval vzrok spolzkosti). Tako je tudi nadaljnje stališče tožeče stranke, da je prvi narok opravljen šele, ko sodišče sprejme dokazni sklep, zmotno. Sodišče nenazadnje lahko sprejme dokazni sklep tudi na zadnjem naroku. Napačno je tudi stališče revizije, ko pravi, da so že priče in tožnik sam med zaslišanjem zatrjeval(e) vzrok spolzkosti. V zvezi s tem revizijsko sodišče pojasnjuje, da izvedba dokaza (npr. izpovedba prič ali strank) ne more nadomestiti trditev stranke.

Zgolj zaradi jasnosti revizijsko sodišče pri tem še pojasnjuje, da v tej zadevi ne gre za t.i. "sodbo presenečenja". Sodišče ni tu v ničemer odstopilo od ustaljene sodne prakse, drugačno stališče pritožbenega sodišča pa tudi ni v ničemer vplivalo na pravico do izjave tožeče stranke. Ta je namreč ves čas postopka imela pravno kvalificiranega pooblaščenca - odvetnika in bi tako morala vedeti, za kakšno odgovornost gre v tej zadevi. Nenazadnje pa tožeča stranka tudi ni zatrjevala, da brez svoje krivde ni mogla pravočasno navesti vzroka spolzkosti.

Ker je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno in ker ni podana (smiselno) zatrjevana procesna kršitev, je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo (378. člen ZPP).

----------

Op. št. (1): Ta ugotovitev drži predvsem za dvoranski nogomet, kar je specifičnost tega škodnega primera. Pri dvoranskem nogometu namreč spolzkost tal ni nekaj običajnega (ni nekaj, kar bi igralci pričakovali), kot to nasprotno velja za nogomet na travi.