VSRS Sklep III Ips 38/2005

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi, sklep pritožbenega sodišča se spremeni tako, da se glasi: "Pritožba upnika se zavrne kot neutemeljena in potrdi sklep prvostopenjskega sodišča."

Upnik sam nosi svoje stroške odgovora na zahtevo za varstvo zakonitosti.

1Upnik (G. d.d.) je vložil predlog za izvršbo za plačilo glavnice v višini 18.440.550,00 SIT in zakonskih zamudnih obresti. Navedel je, da je pravni temelj za njegovo terjatev sklep o potrditvi prisilne poravnave. Prvostopenjsko sodišče je ugodilo upnikovem predlogu za izvršbo. Dolžnica je uspela z ugovorom, da upnik sploh nima pravnega naslova za svojo terjatev, tako da je prvostopenjsko sodišče sklep o izvršbi razveljavilo in zavrnilo predlog za izvršbo.

2Zoper sklep prvostopenjskega sodišča o ugoditvi ugovoru in zavrnitvi predloga za izvršbo se je pritožila upnica. Pritožbeno sodišče je spremenilo prvostopenjski sklep in zavrnilo dolžnikov ugovor. Menilo je, da izvršilni naslov za terjatev obstaja, ter da je bil tudi predložen. Zoper sklep pritožbenega sodišča je vrhovna državna tožilka vložila zahtevo za varstvo zakonitosti. V njej meni, da upnik nima izvršilnega naslova za svojo terjatev.

3Mnenje pritožbenega sodišča ne vzdrži napadov iz zahteve za varstvo zakonitosti. Zahtevi za varstvo zakonitosti se zato na temelju prvega odstavka 380. in drugega odstavka 391. člena ZPP ugodi. Sklep pritožbenega sodišča se spremeni tako, da se zavrne upnikova pritožba.

4Dolžnica je upravičeno ugovarjala (2. točka prvega odstavka 55. člena ZIZ), da upnica nima izvršilnega naslova, ki je predpostavka za dovolitev izvršbe (prvi odstavek 17. člena ZIZ). Glede na prvi odstavek 61. člena ZPPSL je za vse upnike, katerih terjatve so bile ugotovljene, izvršilni naslov sklep o potrditvi prisilne poravnave. Sestavni del sklepa o potrditvi prisilne poravnave je tudi razvrstitev terjatev v razrede in način poplačila terjatev iz posameznih razredov, kakor je opredeljen v načrtu finančne reorganizacije (prvi odstavek 59. člena ZPPSL). Iz prvega odstavka 59. člena skupaj z prvim odstavkom 61. člena ZPPSL je razvidno poleg tega tudi, da ostale listine, ki so nastale v zvezi s prisilno poravnavo, razen sklepa o potrditvi prisilne poravnave, vključno z delom načrta finančne reorganizacije, ne predstavljajo izvršilnega naslova. Vendar obstaja tudi izjema od prvega odstavka 61. člena ZPP. Glede na drugi odstavek 60. člena ZPPSL potrjena prisilna poravnava nima pravnega učinka za terjatve ločitvenih upnikov, razen za tiste terjatve, za katere je bila pravica do ločenega poplačila pridobljena z izvršbo v zadnjih dveh mesecih pred izdajo sklepa o začetku postopka prisilne poravnave. Če ni izkazano, da bi bila pravica do ločenega poplačila pridobljena z izvršbo v zadnjih dveh mesecih pred izdajo sklepa o začetku postopka prisilne poravnave, sklep o prisilni poravnavi ni izvršilni naslov za upnikove terjatve niti, če je upnikova terjatev navedena v sklepu o prisilni poravnavi (glej tudi odločbo Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. III Cp 2488/2002, dostopna preko Intraneta ali Ius-Infa).

5Prav ima zahteva za varstvo zakonitosti, da je odločilno to, kar je glede plačila navedeno v načrtu finančne reorganizacije. V predloženem primeru sklep o potrditvi prisilne poravnave ne omenja kakršnihkoli dopolnitev ali sprememb prvotnega načrta finančne reorganizacije. Izhajati je torej potrebno od tega, da jih ni bilo. Listini v spisu (prilogi A 3 in C 2) torej nista del načrta finančne reorganizacije. Izvršilni naslov seveda tudi ni pismo predsednika poravnalnega senata, naslovljeno na upnika. V načrtu finančne reorganizacije G. d.d. v točki 5.2.1. "Seznam upnikov razreda A", to je upnikov s pravico do popolnega poplačila, ni naveden (priloga C 5). Pač pa je naveden pod točko 5.2.5. "Seznam upnikov razreda E - navadni upniki" kot upnik razreda E in sicer pod zaporedno številko 84. Iz tega seznama je razvidno, da naj bi bila skupna terjatev v višini 23.050.693,93 SIT poplačana 20%no, kar znaša 4.610.138,79 SIT, plačila še 18.440.551,14 SIT pa naj bi od dolžnika ne mogel zahtevati. Za ta znesek, ki ga je v bistvu uveljavljal upnik v izvršilnem postopku, izvršilnega naslova torej že iz tega razloga ni. Vrhovno sodišče Republike Slovenije pripominja le, da ni izkazano, da bi upnik pridobil terjatev z izvršbo v zadnjih dveh mesecih pred izdajo sklepa o začetku postopka prisilne poravnave. Sklep o potrditvi prisilne poravnave torej ne bi mogel postati izvršilni naslov niti, če bi bilo v njem predvideno popolno poplačilo.

6Ker je pritožbeno sodišče torej zmotno menilo, da sta seznama upnikov (prilogi pod A 2 in C 3) del izvršilnega naslova, je Vrhovno sodišče odločilo, kot je razvidno iz izreka.