VSRS Sodba X Ips 716/2006

I. Revizija se zavrne.
II. Revidentka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi drugega odstavka v zvezi s prvim odstavkom 59. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS (Ur. l. RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo in sklep tožene stranke z dne 15. 6. 2005. Z navedeno odločbo in sklepom je tožena stranka s 1. točko izreka odpravila sklep Upravne enote Grosuplje z dne 31. 8. 2004, s katerim je bil zavržen zahtevek A.A. in B.B. (prizadeta stranka v tem upravnem sporu) za obnovo postopka, končanega z izdajo pravnomočnega gradbenega dovoljenja z dne 15. 9. 2003. Pod 2. točko je tožena stranka zahtevku A.A. in B.B. za obnovo postopka za izdajo gradbenega dovoljenja ugodila v delu, ki se nanaša na gradnjo objekta K2-2 v kareju dva ter jim priznala status stranskih udeležencev v tem postopku v obsegu, da se ju zasliši. Pod 3. točko pa je tožena stranka odločila, da se odloži izvršitev izdanega pravnomočnega dovoljenja v delu, za katerega je dovoljena obnova.

2Sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe meni, da je odločitev tožene stranke pravilna, saj na podlagi dejanskih ugotovitev izhaja, da ni pogojev za skrajšani postopek (ni izpolnjen pogoj iz 4. točke 61. člena Zakona o graditvi objektov – ZGO-1, Ur. l. RS, št. 110/2002 in 47/2004), torej ni pogojev za izključitev strank iz postopka. Predlagateljema obnove (A.A. in B.B.) po presoji sodišča prve stopnje v obravnavani zadevi tako gre položaj stranskih udeležencev kot sosedoma mejašema, ki verjetno izkazujeta obnovitveni razlog že s tem, ko zatrjujeta, da bi jima šel položaj stranke glede na določbe 61. oziroma 62. člena ZGO-1.

3Zoper sodbo prve stopnje je tožeča stranka vložila revizijo (prej pritožbo), v kateri ponavlja tožbene navedbe. Meni, da dejansko predlagatelja obnove (A.A. in B.B.) izpodbijata vplivno območje v zvezi z njuno morebitno bodočo gradnjo znotraj območja Zazidalnega načrta v Gospodarski coni ..., pri čemer bosta vezana pri načrtovanju na ista določila Odloka o zazidalnem načrtu, tako kot tožena stranka. Praviloma pa bodoče gradnje (kot v obravnavanem primeru) ne morejo biti varovane, kot to ugotavlja tudi sodišče prve stopnje, saj je mogoče upoštevati vplivno območje pri presoji konkretnega gradbenega dovoljenja le pri obstoječih objektih oziroma pri obstoječem stanju sosednjih parcel. Vprašanje, ki se postavlja, je le (tudi v obravnavanem primeru), kakšno vlogo ima vplivno območje znotraj Zazidalnega (lokacijskega) načrta, kjer se konkretno nahaja tako stanovanjsko poslovno naselje, kot tudi bodoči objekt predlagateljev obnove v Gospodarski coni ... Nikakor pa ni mogoče pritrditi izvajanju sodišča prve stopnje, da bi se moral do dejstev in vprašanj, ki jih je navedla, opredeliti upravni organ, pač pa gre za vprašanja, ki so izključno v domeni zakonodajalca. Predlaga, da revizijsko sodišče spremeni izpodbijano sodbo.

4Tožena stranka na revizijo (prej pritožbo) ni odgovorila.

5Prizadeta stranka v odgovoru na revizijo (prej pritožbo) ponavlja svoje navedbe v odgovoru na tožbo. Predlaga, da se revizija (prej pritožba) zavrne in potrdi izpodbijana sodba.

6Revizija ni utemeljena.

7S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki je v prvem odstavku 107. člena določil, da Vrhovno sodišče v vseh že vloženih zadevah odloča po ZUS-1, v drugem odstavku 107. člena pa, da se zadeve, v katerih je bila vložena pritožba pred uveljavitvijo ZUS-1, obravnavajo kot pritožbe po ZUS-1 v primerih, ko je pravnomočnost sodbe po zakonu pogoj za izvršitev upravnega akta, ter v primerih, ko je pritožba izrecno dovoljena na podlagi posebnega zakona. V drugih primerih se vložene pritožbe, ki jih je vložila upravičena oseba in so pravočasne in dovoljene po določbah ZUS, obravnavajo kot pravočasne in dovoljene revizije, prvostopenjske sodbe pa postanejo pravnomočne. Glede na to določbo se v obravnavanem primeru vložena pritožba obravnava kot pravočasna in dovoljena revizija po ZUS-1, sodba prve stopnje pa je postala pravnomočna dne 1. 1. 2007.

8Revizija v upravnem sporu je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Po določbi prvega odstavka 85. člena ZUS-1 se lahko revizija vloži zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena tega zakona ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava, z razliko od postopka s pritožbo, ker se glede na 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 preizkuša tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Vrhovno sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pa pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem okviru je bil tudi izveden preizkus revizije v obravnavani zadevi, zato se Vrhovno sodišče glede navedb tožeče stranke, ki se nanašajo na ugotovitve dejanskega stanja, ne opredeljuje.

9Tudi po mnenju revizijskega sodišča, je odločitev tožene stranke pravilna, saj na podlagi dejanskih ugotovitev, ki izhajajo iz mnenja navedenih predlagateljev obnove, izhaja, da ni pogojev za skrajšani postopek, saj ni izpolnjen pogoj iz 4. točke prvega odstavka 61. člena ZGO-1. Torej ni pogojev za izključitev strank iz postopka, kar se izkazuje z navedenim mnenjem. Določba 4. točke prvega odstavka 61. člena ZGO-1 namreč vpliva na vrsto postopka, s tem pa posredno na obseg udeleženih strank v postopku oziroma stranskih udeležencev. Stranski udeleženci pa so, tudi po mnenju revizijskega sodišča, v skladu s 1. točko drugega odstavka 62. člena ZGO-1 lastniki nepremičnin, ki jih na podlagi vplivnega območja objekta, prikazanega z mejo v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja, določi pristojni upravni organ. Tudi po mnenju revizijskega sodišča iz namena zakona izhaja, da v 4. točki prvega odstavka 61. člena ZGO-1 opredeljena razdalja objekta od meje nekako predpostavlja obseg vplivnega območja, kar izhaja iz tega, da, če je razdalja do meje večja, se lahko vodi skrajšani postopek, torej brez udeležbe stranskih udeležencev v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, ker se predpostavlja, da gradnja ne bo imela vpliva na sosednje nepremičnine. Predlagateljema obnove (prizadeti stranki) pa gre v obravnavani zadevi položaj stranskega udeleženca kot sosedoma mejašema, ki verjetno izkazujeta obnovitveni razlog že s tem, ko zatrjujeta, da bi jima šel položaj stranke glede na določbe 61. oziroma 62. člena ZGO-1.

10Glede na navedeno, tudi po mnenju revizijskega sodišča, torej pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja v skrajšanem ugotovitvenem postopku, ki se nanašajo na gradnjo objekta K2-2 v kareju 2, niso bili izpolnjeni. Zato je treba v skladu z določbami Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) izvesti za ta del poseben ugotovitveni postopek z zasliševanjem prizadete stranke, kar posredno vpliva tudi na obseg udeleženih strank in zato je tudi po mnenju revizijskega sodišča sama odločitev tožene stranke pravilna.

11V zvezi s tožbenimi ugovori, ki jih revidentka (tožeča stranka) ponavlja v reviziji (prej pritožbi), da sta predlagatelja obnove (prizadeta stranka) predhodno podpisala soglasje za spremembo zazidalnega načrta in pridobitev upravnih dovoljenj za gradnjo, pa tudi revizijsko sodišče opozarja na stališče sodne prakse, da pisno soglasje, ki je bilo dano izven upravnega postopka, ne more nadomestiti sodelovanja stranke v postopku (glej sodbo Vrhovnega sodišča RS, št. I Up 1095/2001).

12Ker niso podani revizijski razlogi, na katere se sklicuje revidentka, niti razlogi na katere Vrhovno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče na podlagi 92. člena ZUS-1 revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.

13Odločitev o stroških revizijskega postopka temelji na 165. členu v zvezi s 154. členom Zakona o pravdnem postopku, ki se primerno uporablja za vprašanja postopka, ki niso urejena z ZUS-1 (prvi odstavek 22. člena ZUS-1).