VSL Sklep II Cp 2032/2017

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi ter zadeva vrne temu sodišču v nov postopek.

1Predlagatelji so vložili predlog za določitev pripadajočega zemljišča k stavbam na naslovih G. ... in k stavbam na naslovih C. ... O predlogu je sodišče odločilo s sklepom 24. 11. 2016.

2Nasprotna udeleženka Občina je nato vložila predlog za izdajo dopolnilnega sklepa, v katerem je predlagala, da se na zemljiščih, ki so po sklepu opredeljena kot pripadajoče zemljišče k posameznim stavbam, vknjiži služnost neomejenega dostopa s pravico odstranitve naravnih ovir do obstoječe gospodarske javne infrastrukture za potrebe obratovanja in vzdrževanja oziroma rekonstrukcije ter služnost obratovanja, vzdrževanja, rekonstrukcije in nadzora gospodarske javne infrastrukture v korist Občine.

3Sodišče prve stopnje je predlog zavrnilo, ker je ocenilo, da je že odločilo o vseh zahtevkih, določitev pripadajočega zemljišča k stavbam na naslovih G. ... in k stavbam na naslovih C. ..., pa da ne vpliva na pravice Občine glede obstoječe gospodarske javne infrastrukture. Zapisalo je še, da na podlagi 5. odst. 26. čl. ZVEtL tudi ni pravne podlage za določitev predlagane služnosti v postopku določitve pripadajočega zemljišča po tem zakonu.

4Zoper sklep se je pritožila prva nasprotna udeleženka in predlaga njegovo razveljavitev. Navaja, da ne drži, da bi bilo odločeno o vseh zahtevkih, saj je sama tekom postopka izpostavila služnost zaradi javne infrastrukture in natančno specificirala, na katerih nepremičninah naj se vknjiži točno določena služnost, nihče od predlagateljev pa temu tudi ni nasprotoval. Navaja, da ZVEtL v 26. čl. res ni podrobneje urejal tega vprašanja, je pa to uredil novi zakon ZVEtL-1 v 47. čl.

5Odgovora na pritožbo predlagatelji niso vložili.

6Pritožba je utemeljena.

7Drži, kar navaja pritožnica, da je že tekom postopka predlagala vknjižbo služnostne pravice za potrebe obstoječe javne infrastrukture (glej njeno vlogo 27. 1. 2017, ki je na sodišče prispela 31. 1. 2017). Res pa je, kar pravi sodišče, da v času postopka in odločanja veljavni Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (ZVEtL) ni predpisoval oz. urejal vknjižbe služnostnih pravic v postopkih, vodenih po določbah tega zakona.

8Vendar je kasneje novi zakon, Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (ZVEtL-1), ki velja od 19. 7. 2017, to možnost izrecno uredil in predvidel, glede na to, da predmetni postopek še ni pravnomočen, pa je treba uporabiti nov zakon. ZVEtL v prehodni določbi 3. odst. 57. čl. namreč določa: "Če je bila pred uveljavitvijo tega zakona na prvi stopnji izdana odločba, s katero se je postopek pred sodiščem prve stopnje končal, se v nadaljnjih postopkih uporabljajo določbe tega zakona, razen določbe prejšnjega odstavka in 4., 6., 9. ter 10. člena tega zakona. Če je po uveljavitvi tega zakona odločba prve stopnje razveljavljena, se postopek nadaljuje po določbah tega zakona." Ta zakon, tj. ZVEtL-1, pa v 3. odst. 47. čl. določa, da lahko imetnik obstoječe stvarne ali obligacijske pravice na pripadajočem zemljišču, ki še ni zemljiškoknjižno vpisana, v postopku zahteva, da se ugotovi njen obstoj.

9Na podlagi navedenega, torej čeprav sodišče prve stopnje pri odločanju ni napravilo napake pri uporabi tedaj veljavnega predpisa, je bilo treba zaradi kasnejše spremembe materialnega predpisa, ki ga je po izrecni prehodni določbi treba uporabiti, izpodbijani sklep razveljaviti ter vrniti zadevo v nov postopek (3. tč. 365. čl. ZPP v zv. s 37. čl. ZNP), tekom katerega bo moralo sodišče odločiti o predlogu nasprotne udeleženke za vpis zahtevane služnosti.