UPRS sodba I U 1075/2012

Tožba se zavrne.

Organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) je z izpodbijano odločbo zavrnil tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za vložitev pritožbe zoper sklep tega sodišča I U 1048/2010-16 z dne 7. 5. 2012 in kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka. Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je bila tožnikova prošnja zavrnjena, ker po presoji organa za BPP ni izpolnjen objektivni pogoj za dodelitev BPP iz prvega v zvezi s tretjim odstavkom 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Po oceni organa je bil namreč s sklepom tega sodišča I U 1048/2010-16 z dne 7. 5. 2012 v skladu z zakonom zavržen tožnikov predlog za obnovo postopka, končanega s sklepom tega sodišča I U 1048/2010-5 z dne 25. 10. 2010, saj ga ta ni vložil po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. To pa pomeni, da postopek s pritožbo zoper sklep I U 1048/2010-16 z dne 7. 5. 2012 po presoji organa za BPP nima verjetnega izgleda za uspeh.

Tožnik vlaga tožbo iz vseh tožbenih razlogov po Zakonu o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Tožbo vlaga zaradi neutemeljene in nezakonite zavrnitve dostopa do BPP in s tem posega v njegovi ustavni pravici enakega varstva pravic in pravice do sodnega varstva. Smiselno predlaga odpravo izpodbijanega akta. Vlaga tudi prošnjo za BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred tem sodiščem v zvezi s predmetno tožbo.

Toženka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi in razlogih zanjo ter sodišču predlaga, naj tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Z izpodbijano odločbo je organ za BPP zavrnil tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP za vložitev pritožbe zoper sklep tega sodišča I U 1048/2010-16 z dne 7. 5. 2012, s katerim je bil zavržen tožnikov predlog za obnovo postopka, končanega s sklepom tega sodišča I U 1048/2010-5 z dne 25. 10. 2010, na podlagi zaključka, da zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh v smislu prvega odstavka 24. člena ZBPP.

Po 24. členu ZBPP se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati, in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena (prvi odstavek). Šteje se, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost BPP za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi ji njen finančni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale (tretji odstavek).

Sodišče pritrjuje zaključku organa za BPP, da pritožba zoper sklep I U 1048/2010-16 z dne 7. 5. 2012, s katerim je bil zavržen tožnikov predlog za obnovo postopka, končanega s sklepom tega sodišča I U 1048/2010-5 z dne 25. 10. 2010, nima verjetnega izgleda za uspeh. Iz sklepa I U 1048/2010-16 z dne 7. 5. 2012 izhaja, da je bil tožnikov predlog za obnovo postopka zavržen na podlagi prvega odstavka 100. člena ZUS-1 kot nedovoljen, ker ga je vložila neupravičena oseba, saj tožnik, ki je predlog vložil sam, ni ne zatrjeval ne izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit. Po drugem odstavku 22. člena ZUS-1 lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit, po četrtem odstavku 86. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) pa ta dejanja lahko opravlja tudi stranka sama oziroma njen zakoniti zastopnik, če imata opravljen pravniški državni izpit. Glede na to je tudi po presoji sodišča pravilna ocena organa za BPP, da tožnik s pritožbo zoper sklep, s katerim je bil ob ugotovljenem dejanskem stanju, za katero tožnik v prošnji za BPP niti ne navaja, da ni pravilno, na zakoniti podlagi zavržen njegov predlog za obnovo postopka, nima verjetnega izgleda za uspeh, saj je pričakovanje tožnika v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari. Za tako zadevo pa šteje, da je očitno nerazumna v smislu tretjega odstavka 24. člena ZBPP. Ker je pogoj za dodelitev BPP po prvem odstavku 24. člena ZBPP, da zadeva ni očitno nerazumna, je po presoji sodišča organ za BPP tožniku utemeljeno odrekel BPP.

Po presoji sodišča tožnik brez podlage očita, da je bila njegova prošnja za BPP zavrnjena nezakonito. Sodišče pri preizkusu zakonitosti izpodbijane odločbe ni ugotovilo ne kršitev materialnega prava ne kršitev procesnega prava, pravilnosti dejanskega stanja pa sodišče ni preizkušalo, saj konkretnih navedb o tem, da naj bi bilo dejansko stanje nepravilno ugotovljeno ter v čem, tožba niti ne vsebuje. Ker je bila po presoji sodišča tožnikova prošnja za BPP zavrnjena zakonito, tožnik tudi ne more uspeti s tožbenimi navedbami o tem, da mu je bilo z nezakonito odklonitvijo BPP nedopustno poseženo v ustavno zagotovljeni pravici enakega varstva pravic in pravice do sodnega varstva.

Ker je sodišče ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

Tožnikovo prošnjo za BPP v obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem v zvezi s predmetno tožbo pa je to sodišče zavrnilo z odločbo Bpp 119/2012 z dne 14. 8. 2012.