VSK sklep II Ip 243/2014

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

1Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Novi Gorici zavrnilo ugovor dolžnika zoper sklep, s katerim je bilo dovoljeno zavarovanje terjatve na dolžnikovih nepremičninah in dolžniku naložilo v plačilo 88,56 EUR stroškov izvršilnega postopka.

2Zoper sklep se dolžnik pritožuje in vztraja, da upnik ni aktivno legitimiran za vodenje predmetnega postopka, saj je nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč prihodek lokalne skupnosti. V konkretnem primeru ne gre za postopek izvršbe, temveč za postopek zavarovanja, za katerega pa bi bila aktivno legitimirana lahko le občina. Sodišče se do teh ugovornih navedb v sklepu niti ni opredelilo in že zato bi bilo treba sklep razveljaviti. Poleg tega dolžnik česarkoli iz naslova nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč niti ne dolguje, saj po zemljiškoknjižnih podatkih ni lastnik kakšnega stavbnega zemljišča, oziroma mu niti sodišče niti upravni organi v številnih postopkih te pravice niso priznali. Sodišče okoliščin v zvezi s tem ni ugotavljalo. V izpodbijanem sklepu sodišče tudi ni obrazložilo, zakaj meni, da je potrebna ustanovitev zastavne pravice na nepremičninah, last dolžnika, ki so skupaj vredne bistveno več od terjatve. Govorimo lahko o kršitvi načela sorazmernosti iz 3. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).

3Pritožba ni utemeljena.

4Drži sicer, da je nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč prihodek lokalne skupnosti, vendar to ne pomeni, da upnik ni aktivno legitimiran v tem izvršilnem postopku. Zakon o stavbnih zemljiščih (ZSZ) namreč v delu, v katerem se po odločbi Ustavnega sodišča U-I-313/13-86 z dne 21.3.2014 že vedno uporablja, določa v 63. členu, da se glede postopka za odmero in pobiranje ter vračanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, prisilne izterjave, odpisa zaradi neizterljivosti, zastaranja in plačila obresti od nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki ga zavezanec ni plačal v predpisanem roku, uporabljajo določbe zakona o davkih občanov. Po teh določbah (na katere se pravilno sklicuje sodišče prve stopnje) pa davke (in torej tudi nadomestilo) izterjuje Davčna uprava (1). Res gre v predmetnem postopku za postopek zavarovanja, vendar se s postopkom zavarovanja zavaruje bodoča prisilna izterjava, zato tudi ta postopek spada v okvir „prisilne izterjave“ v smislu zgoraj citirane določbe 63.člena ZSZ.

5Podlaga zavarovanju je perfekten izvršilni naslov, zato pritožnik z očitki usmerjenimi zoper njegovo pravilnost ne more uspeti. Sodišče prve stopnje se je v izpodbijanem sklepu opredelilo do ugovornih razlogov v zvezi z načelom sorazmernosti (točka 10. obrazložitve). Dodati pa je, da je v predmetni zadevi že sama uporaba instituta zavarovanja terjatve z zastavno pravico na nepremičninah glede na konkretno višino terjatve sorazmeren ukrep. Upnik že razpolaga s perfektnim izvršilnim naslovom, zato bi lahko že začel s postopkom izvršbe in dosegel prodajo nepremičnine. Namesto tega pa je zgolj zavaroval svoj pravni položaj v primeru, da bi dolžnik z nepremičnino razpolagal ali da bi prišlo do izvršbe na nepremičnino.

6Na podlagi vsega povedanega je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju).

-------------------------------------------

op. št. 1: Ker Davčna uprava sama nima sposobnosti biti stranka, lahko nastopa v izvršilnem postopku le kot Republika Slovenija, katere organ je.