VSRS Sklep I Ips 2548/2012-61

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrže.

1Pooblaščenec A. D., vnukinje po pokojnem H. D., odvetnik M. V., je dne 16. 1. 2012 vložil zahtevo za varstvo zakonitosti zoper sodbo Sodišča slovenske narodne časti, št. Snč 325/45 z dne 25. 10. 1945, s katero naj bi bila po navedbah zahteve za varstvo zakonitosti H. D. izrečena (tudi) kazen zaplembe celotnega premoženja. V zahtevi za varstvo zakonitosti uveljavlja bistvene kršitve določb kazenskega postopka, ki so vplivale na zakonitost sodbe (3. točke prvega odstavka 420. člena Zakona o kazenskem postopku - v nadaljevanju ZKP), saj naj bi Sodišče slovenske narodne časti navedeno sodbo izdalo že po tem, ko je bilo ukinjeno (kršitev 23. člena Ustave RS ter 2. člena ZKP); določbe Zakona o kaznovanju zločinov in prestopkov zoper slovensko narodno čast (Ur. l. SNOS in NVS, št. 7/45 - v nadaljevanju ZSNČ) pa so po stališču Ustavnega sodišča RS (odločba U-I-248/96 z dne 30. 9. 1998) v neskladju s splošnimi pravnimi načeli, ki so jih v času njihove uveljavitve priznavali civilizirani narodi. Zahtevi za varstvo zakonitosti izpodbijane sodbe ne prilaga, saj je po njegovih navedbah ne hrani nobeno sodišče niti noben arhiv v Republiki Sloveniji, na njen obstoj (ne pa tudi na njeno vsebino) pa sklepa iz komisijskega zapisnika Zp 325/45 ter seznama izseljenih V. Arhiva Republike Slovenije, iz katerega izhaja, da naj bi bilo imenovanemu premoženje zaplenjeno z odločbo Sodišča slovenske narodne časti, št. Snč 325/45. Predlaga razveljavitev izpodbijane sodne odločbe.

2Vrhovna državna tožilka v odgovoru na zahtevo za varstvo zakonitosti navaja, da je bilo Sodišče slovenske narodne časti ukinjeno z Zakonom o ukinitvi Sodišča slovenske narodne časti (Ur. l. Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta in Narodne vlade Slovenije, št. 29 z dne 25. 8. 1945), zato so s sodbo Snč 325/45 z dne 25. 10. 1945, s katero je bilo H. D. zaplenjeno celotno premoženje, po njenem mnenju kršene določbe 2. člena ZKP ter 23. člena Ustave RS, saj je bila sodba izdana že po tem, ko je bilo Sodišče slovenske narodne časti z zakonom ukinjeno. Predlaga, da se zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi izpodbijana sodba razveljavi.

3Vložnica zahteve za varstvo zakonitosti v zvezi z mnenjem in predlogom vrhovne državne tožilke v izjavi z dne 19. 3. 2012 soglaša.

4Zahteva za varstvo zakonitosti ni dovoljena.

5Na podlagi prvega odstavka 420. člena ZKP je po pravnomočno končanem postopku dovoljeno vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti zoper pravnomočno sodno odločbo in zoper postopek, ki je tekel pred pravnomočno sodno odločbo, iz razlogov, naštetih v 1. do 3. točki prvega odstavka iste zakonske določbe. V obravnavani zadevi vlaga vložnica zahtevo za varstvo zakonitosti zoper pravnomočno sodno odločbo, ki pa jo zahtevi za varstvo zakonitosti ni priložila. Iz njenih navedb v zahtevi za varstvo zakonitosti izhaja, da izpodbijane sodbe ni našla na nobenem izmed sodišč oziroma Arhivov v Republiki Sloveniji.

6Na predlog Vrhovnega sodišča RS je Okrožno sodišče v Mariboru v skladu s 257. členom Sodnega reda, s sklepom Su 020512/2012 z dne 10. 12. 2012, uvedlo postopek obnove spisa - pravnomočne sodbe odločbe - sodbe Sodišča slovenske narodne časti opr. št. Snč 325/45 z dne 25. 10. 1945. V okviru tega postopka je opravilo poizvedbe v Pokrajinskem arhivu Maribor, Zgodovinskem arhivu Celje, Arhivu Republike Slovenije, Vojnoistorijskem institutu vojske Srbije, na Okrajnih oziroma Okrožnih sodiščih v Mariboru, Ljubljani ter Slovenj Gradcu ter na Okrožnem državnem tožilstvu v Mariboru, vendar je od vseh prejelo odgovor, da s sodbo ne razpolagajo. Ker naj bi o obstoju te sodbe, ne pa tudi o njeni vsebini pričali le dve listini, ki jih navaja vložnica (komisijski zapisnik Zp 325/45 ter seznam izseljenih V.) obnova sodbe po oceni Okrožnega sodišča v Mariboru ni mogoča ter je zato posledično tudi ustavljen postopek za njeno obnovo (sklep Okrožnega sodišča v Mariboru III Kr 2548/2012 z dne 27. 6. 2013).

7Dne 3. 2. 2012 je Pokrajinski arhiv Maribor Okrožnemu sodišču v Mariboru posredoval dokumente o zaplembi premoženja H. D. z oznako Zp 325/45, Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu pa dne 20. 2. 2012 kopijo spisa Zp 157/46. Iz navedenih dokumentov izhaja, da je bilo H. D. celotno premoženje zaplenjeno na podlagi pravnomočne upravne odločbe okrajne zaplembene komisije Maribor - okolica, št. 715 z dne 27. 8. 1945 v zvezi z odločbo Okrožne zaplembene komisije v Mariboru z dne 26. 3. 1946. Iz navedenih odločb je razvidno, da temelji zaplemba celotnega premoženja na pravnomočni upravni odločbi, izdani na podlagi 1. in 2. točke 1. člena Odloka AVNOJ-a z dne 21. 11. 1944.

8Nadalje je Vrhovno sodišče RS pri svoji odločitvi upoštevalo tako pravne kot zgodovinske vire, iz katerih je razvidno, da je bilo Sodišče slovenske narodne časti z Zakonom o ukinitvi Sodišča slovenske narodne časti ukinjeno, člani senatov in drugi uslužbenci sodišča pa razrešeni dolžnosti (Ur. l. Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta in Narodne vlade Slovenije, št. 29/45), ter da so se po ukinitvi Sodišča slovenske narodne časti sojenja za ta kazniva dejanja še nekaj časa nadaljevala pred okrožnimi (narodnimi) sodišči.(1)

9Glede seznama izseljenih V. (str. 8, 9 in 11) na katerega vložnik opira svojo trditev o obstoju sodbe Snč 325/45 z dne 25. 10. 1945, ki predstavlja podlago za zaplembo celotnega premoženja H. D., pa je razvidno, da gre za v letu 1952 rekonstruirano sekundarno gradivo.

10Z ozirom na dejstvo, da je bilo z dnem 25. 8. 1945 Sodišče slovenske narodne časti z zakonom ukinjeno, člani njegovih senatov oziroma drugi uslužbenci sodišča pa razrešeni dolžnosti ter da so z delom tega sodišča nadaljevala okrožna (narodna) sodišča, nadalje, da med listinami zemljiške knjige, ki so bile podlaga za zaplembo premoženja H. D. ni sodbe, št. Snč 325/45 z dne 25. 10. 1945, oziroma da zaplemba premoženja H. D. temelji na pravnomočni upravni odločbi zaplembene komisije in ne na sodni odločbi, ni mogoče pritrditi vložniku, ko zatrjuje, da je Sodišče narodne časti H. D. obsodilo ter mu izreklo kazen zaplembe celotnega premoženja s sodbo Snč 325/45 z dne 25. 10. 1945, torej dva meseca po tem, ko je bilo že ukinjeno, zaradi česar naj bi bila posledično ta sodba nezakonita. Ker pa je pravnomočna sodna odločba (oziroma izkazanost njenega obstoja) temeljna procesna predpostavka za vložitev obravnavanega izrednega pravnega sredstva, je Vrhovno sodišče zahtevo za varstvo zakonitosti, ki jo je vložil pooblaščenec vložnice na podlagi drugega odstavka 423. člena ZKP zavrglo kot nedovoljeno.

----

Op. št. (1) : Dr. Jera Vodušek-Starič v članku Ozadje sodnih procesov v Sloveniji v prvem povojnem letu (prispevki za novejšo zgodovino XXXII, 1992, str. 147) navaja, da je konec septembra imenovano Vrhovno sodišče sklenilo, naj okrožna narodna sodišča nadaljujejo z delom Sodišča narodne časti. Ta sklep je Vrhovno sodišče preklicalo v začetku leta 1946.