UPRS sodba II U 315/2012

I. Tožba se zavrne.
II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka A.A. - sedaj tožnico, na funkciji okrožne državne tožilke, uvrstila v 50. plačni razred z dnem 1. 12. 2010 in hkrati odločila, da ji plača po 50. plačnem razredu pripada od 1. 6. 2012 dalje. V obrazložitvi se sklicuje na 157. člen Zakona za uravnoteženje javnih financ (ZUJF), ki določa, da so državni tožilci upravičeni do obračuna in izplačila plače v skladu s plačnim razredom, določenim v 16. členu Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS-L) s prvim dnem v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem je uveljavljen ZUJF, torej od 1. 6. 2012 dalje. Funkcija okrožne državne tožilke je v 16. členu ZSPJS-L uvrščena v 50. - 53. plačni razred. Z do sedaj doseženimi napredovanji na funkcijo okrožne državne tožilke pripada tožnici 48. plačni razred (po starem) in se po drugem odstavku 18. člena ZSPJS-L uvrsti v (novi) 50. plačni razred.

Tožnica vlaga tožbo iz vseh tožbenih razlogov po prvem odstavku 27. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1). Navaja, da je dne 12. 7. 2010 redno napredovala v 48. plačni razred in do junija 2012 ni več napredovala. V 16. členu ZSPJS-L je določeno, da je funkcija okrožne državne tožilke uvrščena v 50. - 53. plačni razred, iz česar sledi, da bi z napadenim sklepom lahko bila uvrščena v katerikoli plačni razred med 50. in 53. Napadeni sklep o tem, iz kakšnega razloga je bila uvrščena v najnižji plačni razred, nima nobene obrazložitve, saj navaja zgolj, da ji z do sedaj doseženimi napredovanji na funkciji okrožne državne tožilke pripada (bivši) 48. plačni razred. Napadenega sklepa zato ni mogoče preizkusiti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka. Meni, da je njena uvrstitev v najnižji plačni razred nerazumna in krivična, saj so bili okrožni državni tožilci, ki so bili pred ponovnim uvrščanjem uvrščeni v 47. plačni razred, uvrščeni v novi 50. plačni razred. Tožilci, ki pa so v višji plačni razred redno napredovali v letu 2011 na podlagi istovrstnih sklepov iz 48. plačnega razreda, pa so bili uvrščeni v 51. plačni razred. Obrazložitev odločbe je pavšalna in neargumentirana. Zgolj sklicevanje na 16. in 18. člen ZSPJS-L ne more pomeniti obrazložitve sklepa. Poleg tega je tudi dejansko stanje ugotovljeno zmotno in nepopolno. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi in izpodbijani sklep odpravi. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo in dopolnitvi navaja, da je tožnica nazadnje napredovala dne 12. 7. 2010, ko je bila uvrščena v 48. plačni razred in torej od zadnjega napredovanja še niso minila tri leta. Pravico do rednega napredovanja ima po 26. členu Zakona o sodniški službi na tri leta, torej 12. 7. 2013. Od zadnjega napredovanja še niso potekla tri leta in je z dosedanjim napredovanji dosegla 48. plačni razred, s prevedbo po ZUJF torej le en plačni razred višje od doseženega, to je 50. plačni razred (ker 49. plačni razred ni določen v razponu funkcije okrožnega državnega tožilca). Tožnica se zato ne more primerjati z okrožno državno tožilko B.B., ki je izpolnila pogoje za redno napredovanje (na tri leta) v letu 2011, in sicer dne 14. 9. 2011, kot je razvidno iz obrazložitve sklepa, ki ga prilaga na vpogled. Tožena stranka uvršča državne tožilce v plačne razrede skladno z drugim odstavkom 49. člena ZDT-1 in po drugih zakonitih podlagah in ne po prosti presoji, kot to trdi tožnica. Glede na navedeno tožena stranka sodišču predlaga, da tožbo zavrne kot neutemeljeno.

Tožnica v pripravljalni vlogi poudarja, da je njena uvrstitev ob prevedbi v najnižji razred nerazumna in krivična in da so navedbe tožene stranke, da je neustrezna primerjava tožnice z okrožno državno tožilko B.B., zgrešene. Le-ta je namreč napredovala v višji plačni razred v letu 2011 na podlagi istovrstnih sklepov iz 48. plačnega razreda v 51. plačni razred. Na dan prevedbe tako še ni izpolnila pogojev, ki so določeni za redno napredovanje, temveč bo le-te izpolnila dne 4. 9. 2014.

Tožba ni utemeljena.

Predmet sodne presoje je sklep tožene stranke o uvrstitvi tožnice v plačni razred, izdan na podlagi drugega odstavka 49. člena Zakona o državnem tožilstvu (ZDT-1). Le-ta določa, da o uvrstitvi v plačni razred odloči Državnotožilski svet in da se ta uvrstitev ne objavlja v Uradnem listu RS. Z izpodbijanim sklepom je bila tožnica s 1. 12. 2010 uvrščena v 50. plačni razred in upravičena do obračuna in izplačila plače po tem plačnem razredu od 1. 6. 2012 dalje. Med strankama ni sporno, da je tožnica z zadnjim napredovanjem z dne 12. 7. 2010 bila uvrščena v 48. plačni razred.

Izpodbijani sklep se sklicuje na določbe 157. člena ZUJF in na 16. člen ter drugi odstavek 18. člena ZSPJS-L. 157. člen ZUJF določa, da so državni tožilci upravičeni do obračuna in izplačila plače v skladu s plačnim razredom, določenim v 16. členu ZSPJS-L, s prvim dnem v mesecu, ki sledi v mesecu, v katerem je uveljavljen ZUJF, to je od 1. 6. 2012 dalje. V 16. členu ZSPJS-L je določeno, da je funkcija okrožnega državnega tožilca uvrščena v plačne razrede v razponu od 50. - 53. plačnega razreda. V drugem odstavku 18. člena pa je določeno, da se sodnik, državni tožilec in državni pravobranilec, ki lahko napreduje v višji plačni razred, s 1. 12. 2010 uvrsti v plačni razred, v katerega je v skladu s 16. členom tega zakona uvrščena funkcija, ki jo bo zasedal ob uvrstitvi. Če je ta plačni razred že dosegel ali ga je presegel, se uvrsti za en plačni razred višje od doseženega plačnega razreda, vendar ne višje kot znaša najvišji plačni razred, ki ga lahko doseže z napredovanjem v višji plačni razred. Iz dikcije navedenega člena torej jasno sledi, da se tožnica, ki je bila pred zadnjim uvrščanjem uvrščena v 48. plačni razred, glede na zgoraj navedeni razpon plačnih razredov za funkcijo okrožnega državnega tožilca, uvrsti v tisti plačni razred iz razpona, ki ga še ni dosegla, to pa je v začetni plačni razred, torej v 50. plačni razred (ker 49. plačni razred ni določen).

Glede na navedeno je po presoji sodišča odločitev tožene stranke pravilna in zakonita. Tožnica je bila v skladu z drugim odstavkom 18. člena ZSPJS-L pravilno uvrščena v 50. plačni razred. V navedeni plačni razred je bila uvrščena na zakonski podlagi in ne po prosti presoji tožene stranke. Izpodbijani sklep je po presoji sodišča tudi zadosti obrazložen, tako da se ga da preizkusiti, saj temelji na jasni dikciji zakonskega člena in na dejanskem stanju tožnice (plačni razred, ki ga je dosegla po stari ureditvi). Zato sodišče tožbeni ugovor, da je izpodbijani sklep neobrazložen, zavrača kot neutemeljen. Tožnica pa se tudi po mnenju sodišča ne more primerjati s tožilko B.B., ker je pri slednji dejansko stanje drugačno. Pogoje za redno napredovanje je izpolnila v letu 2011 in za en plačni razred napredovala v letu 2012, ko so se napredovanja spet upoštevala.

Ker je odločitev tožene stranke po presoji sodišča pravilna in zakonita, je sodišče tožbo tožnice na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) zavrnilo kot neutemeljeno.

Ker je sodišče tožbo zavrnilo, v skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.