VSL sklep III Ip 5824/2013

Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dolžnici dovolilo obročno odplačilo sodne takse, in sicer v štirih zaporednih mesečnih obrokih v skupnem znesku 85,00 EUR, tako da prvi obrok v znesku 21,25 EUR zapade v 8 dneh po prejemu plačilnega naloga z dne 18. 12. 2013, drugi obrok v znesku 21,25 EUR zapade v 8 dneh po prejemu plačilnega naloga z dne 18. 1. 2014, tretji obrok v znesku 21,25 EUR zapade v 8 dneh po prejemu plačilnega naloga z dne 18. 2.2014 in četrti obrok v znesku 21,25 EUR zapade v 8 dneh po prejemu plačilnega naloga z dne 18. 3. 2014.

2Zoper sklep se pravočasno pritožuje dolžnica in navaja, da v njenem primeru ne drži, da s plačilom sodne takse ne bodo občutno zmanjšana sredstva za preživljanje nje same in ostalih družinskih članov. Čeprav ji je dovoljeno takso plačati v štirih obrokih, kjer zadnji obrok zapade v plačilo 18. 3. 2014 v znesku 21,25 EUR, predstavlja zanjo ta mesečni obrok velik strošek glede na njen mesečni dohodek. Je mati samohranilka in že vse od 5. 9. 2013 v bolniškem staležu. Za mesec november je prejela osebni dohodek v znesku 600,00 EUR, plačuje mesečni kredit več kot 300,00 EUR, obročno plačuje tudi kurjavo v znesku 114,00 EUR. Dokazila o izdatkih je priložila v izjavi o premoženjskem stanju. Ima šoloobveznega otroka, ki obiskuje 4. letnik gimnazije v Ljubljani. Za njegovo vožnjo mesečna vozovnica znaša 25,00 EUR, omogočiti pa mu je treba dva obroka dnevno zunaj doma. Velik strošek predstavljajo tudi mesečne obveznosti, za katere ji vsak mesec zmanjka denarja. Ker bi ji s plačilom sodne takse bilo še bolj oteženo preživetje, predlaga, da se sklep razveljavi in jo oprosti plačila sodne takse.

3Pritožba ni utemeljena.

4Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku – ZPP in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ.

5Skladno z 11. členom Zakona o sodnih taksah – ZST-1 lahko sodišče oprosti stranko plačila sodnih taks v celoti, če stranka na podlagi odločbe pristojnega organa prejema denarno socialno pomoč po določbah zakona, ki ureja socialno varstvene prejemke, in zakona, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Stranko, ki ni prejemnik denarne socialne pomoči, sodišče delno oprosti plačila taks, če bi bila s plačilom v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani (prvi in drugi odstavek 11. člena ZST-1). Pri odločanju o delni oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks mora sodišče skrbno presoditi vse okoliščine, zlasti pa upoštevati premoženjsko stanje stranke in njenih družinskih članov, vrednost predmeta postopka in število oseb, ki jih stranka preživlja (peti odstavek 11. člena ZST-1).

6Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navedlo, da dolžnica v konkretnem primeru ni upravičena niti do delne oprostitve plačila sodne takse, zato je glede na izjavo o premoženjskem stanju odločeno, da se dolžnici omogoči plačilo sodne takse na obroke.

7Ker ZST-1 podrobnejših meril za presojo upravičenosti do delne oprostitve plačila sodnih taks ne določa, je po presoji višjega sodišča mogoče smiselno upoštevati kriterije, ki jih za ugoditev prošnji za brezplačno pravno pomoč določa Zakon o brezplačni pravni pomoči – ZBPP. Po določbi drugega odstavka 13. člena ZBPP se šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene storitve. V času odločanja veljavna 8. člen Zakona o socialno varstvenih prejemkih – ZSVarPre in 152. člen Zakona za uravnoteženje javnih financ – ZUJF v povezavi s Sklepom o usklajeni višini minimalnega dohodka od januarja 2013 (Uradni list RS, št. 63-2538/2013) sta določala, da osnovni znesek minimalnega dohodka od 1. 7. 2013 znaša 265,22 EUR, kar pomeni, da dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka znaša 530,44 EUR.

8Sodišče prve stopnje je utemeljenost predlagane delne oprostitve plačila sodnih taks presojalo na podlagi navedb v izjavi o premoženjskem stanju dolžnice (drugi in tretji odstavek 12. člena ZST-1). Glede na navedbe, da dolžnica prejema plačo v višini 9.758,79 EUR letno, njen sin pa preživnino v višini 3.960,00 EUR letno, višje sodišče ugotavlja, da mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) znaša 571,61 EUR, kar je več kot znaša dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka. Ob takšni višini dohodkov ni mogoče zaključiti, da bi s plačilom sodne takse za ugovor v znesku 55,00 EUR (to določa ZST-1 v tar. št. 4021) in predlog za odlog izvršbe (to določa ZST-1 v tar. št. 4012), ki predstavlja enkratno obveznost, bila občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživljata dolžnica in njen sin. Na to ne vplivajo pritožbene navedbe dolžnice o njenih vsakodnevnih izdatkih in plačevanju kredita, saj ta dejstva za ugotovitev pravice do delne oprostitve plačila sodnih taks niso bistvena. Zaključek sodišča prve stopnje, da s plačilom sodne takse za ugovor zoper sklep o izvršbi in predlog za odlog izvršbe, ne bodo občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživljata dolžnica in njen sin, zaradi česar do delne oprostitve njenega plačila dolžnica ni upravičena, je pravilen.

9Višje sodišče še pojasnjuje, da je ne glede na to, da je dolžnica predlagala zgolj oprostitev oziroma delno oprostitev plačila sodnih taks, sodišče prve stopnje odločilo dolžnici v korist, ko ji je brez postavljenega zahtevka omogočilo, da sodno takso plača v več obrokih.

10Glede na navedeno je višje sodišče pritožbo dolžnice kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).