VSL sklep I Cpg 1503/2013

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se za posebnega revizorja za preveritev vodenja poslov družbe T. d. d. v zvezi z nakupom delnic družbe M. d. d. in družbe D. d. d., poslov v zvezi z zastavo nepremičnin družbe T. d. d. v korist hčerinskih družb oziroma drugih upravičencev, poslov v zvezi z zastavo in danimi poroštvi družbe T. d. d. za financiranje družb v S., zlasti družb D. d. d., Da. d. d. in M. d. d. ter vseh transakcij družbe T. d. d. z družbami v S., in vseh transakcij z delnicami in obveznicami teh družb v obdobju zadnjih petih let, imenuje revizijska družba R. d. o. o. (I. točka izreka). Nasprotnemu udeležencu je naložilo založitev predujma za kritje stroškov revizije v znesku 10.000,00 EUR (II. točka izreka).

2Zoper takšno odločitev se iz vseh pritožbenih razlogov iz 1. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP), pritožuje nasprotni udeleženec. Višjemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog za imenovanje posebnega revizorja zavrže oziroma zavrne, podrejeno pa, da ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3Pritožba je bila vročena predlagatelju, ki je nanjo pravočasno odgovoril.

4Pritožba ni utemeljena.

5Posebnega revizorja zaradi preveritve ustanovitvenih postopkov ter vodenja posameznih poslov družbe imenuje skupščina delniške družbe (1. odstavek 318. člena Zakona o gospodarskih družbah - v nadaljevanju ZGD-1). Če skupščina takšen predlog zavrne (ali ga, skladno z razlago Ustavnega sodišča, zavrže oziroma o njem ne odloči), ga imenuje sodišče na predlog delničarjev, katerih skupni deleži znašajo najmanj desetino osnovnega kapitala (oziroma najmanj nominalni znesek v osnovnem kapitalu v višini 400.000,00 EUR), če obstaja vzrok za domnevo, da je prišlo pri vodenju postopkov in poslov družbe do nepoštenosti ali hujših kršitev zakona ali statuta (2. odstavek 318. člena ZGD-1).

6V obravnavani zadevi je delničar X. d. d. podal zahtevo za uvrstitev predloga za odločanje o postavitvi posebnega revizorja na dnevni red skupščine (priloga B2). Identičen predlog je podal tudi predlagatelj (K. d.) v zahtevi za sklic skupščine z dne 25. 4. 2013 (priloga A2). Nasprotni udeleženec svoje argumente o tem, da je bil predlog umaknjen zakonito, opira predvsem na okoliščino, da je predlagatelj umaknil predlog za sklic izredne skupščine, X. d. d. pa je nato najprej podal, kasneje pa umaknil predlog za imenovanje posebnega revizorja iz dnevnega reda (redne) skupščine.

7ZGD-1 ne ureja vprašanja umika zahteve manjšinskih delničarjev za sklic skupščine, določa pa, da morajo slednji zahtevo za sklic skupščine poslovodstvu podati pisno (3. odstavek 295. člena ZGD-1). Umik zahteve je procesno gledano zrcalna slika njene podaje. Smiselna razlaga navedene določbe tako privede do sklepa, da je tudi za umik predloga potrebna pisna oblika. Pritožnik (nasprotni udeleženec) ne zatrjuje, da bi bil takšen (pisen) umik podan. Zatrjuje le, da naj bi predlagatelj predlog za sklic izredne skupščine umaknil ustno, na sestanku z upravo nasprotnega udeleženca. Vendar pa takšen (ustni) dogovor za umik zahteve ne zadošča.

8Niso utemeljene pritožbene navedbe, da bi predlagatelj od sodišča lahko zahteval le pooblastitev za sklic skupščine. Dejstvo je, da je skupščina z dnevnim redom, na katerega je bila uvrščena zahteva za odločanje o postavitvi posebnega revizorja, bila sklicana. Ponoven predlog za sklic skupščine s takšnim dnevnim redom bi bil zato neutemeljen in nesmiseln. Predlagatelj je namreč lahko utemeljeno pričakoval, da se bo o predlogu odločalo.

9Nadalje že iz navedb pritožnika izhaja, da predlagatelj ni odstopil od zahteve, da se imenuje posebni revizor. Odstopil naj bi zgolj od zahteve, da se to stori na posebni (izredni) skupščini (kar je med drugim razvidno iz navedb, da se je direktor X. d. d. zavezal, da bo takšen predlog podal ob sklicu redne skupščine). Iz navedenega izhaja, da bi celo v primeru, da je res prišlo do sestanka in dogovorov, ki jih omenja nasprotni udeleženec, predlog za imenovanje posebnega revizorja, podan s strani predlagatelja, obstal.

10Če manjšinski delničar poda predlog za imenovanje posebnega revizorja, skupščina o njem mora odločati. V primeru, da je takšno odločanje preprečeno, imajo manjšinski delničarji sodno varstvo za uveljavitev te pravice. To pomeni, da uprava takšnega predloga (brez soglasja predlagateljev) ne more umakniti. V obravnavanem primeru je poleg prvotnega predlagatelja (K. d.) identičen predlog podal tudi delničar X. d. d.. Slednji je na dan skupščine predlog umaknil, skupščina pa posledično o njem ni odločala. Takšno ravnanje je z vidika pravne varnosti nesprejemljivo. Opustitev odločanja o predlogu bi bila zakonita zgolj, če bi predlog umaknili vsi upravičeni in zainteresirani predlagatelji, torej tako prvotni predlagatelj kot X. d. d.. Ker zahteva za imenovanje posebnega revizorja s strani prvotnega predlagatelja ni bila umaknjena, skupščina pa o njej kljub temu ni odločala, je ta imenovanje upravičeno zahteval od sodišča.

11Pritožbeno sporno je tudi, ali obstaja vzrok za domnevo, da je pri vodenju poslov nasprotnega udeleženca prišlo do nepoštenosti ali hujših kršitev zakona ali statuta in ali je to v zahtevi predlagatelja dovolj obrazloženo. Za ugoditev predlogu za (sodno) imenovanje posebnega revizorja zadostuje že zatrjevan in izkazan dvom oziroma sum (razlogi za obstoj določenega dejstva so v ravnovesju z razlogi proti), da je pri poslovanju družbe prišlo do nepoštenosti ali hujših kršitev zakona ali statuta. O tem, ali je do kršitev dejansko prišlo, pa ne odloča sodišče, ampak strokovnjak s posebnimi znanji - posebni revizor.

12Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da nezadostna razkritja izvenbilančnih postavk v letnem poročilu v povezavi s kapitalsko in personalno prepletenostjo družb v skupini T. in v skupini X. d. d., dajejo podlago za možen konflikt interesov, kar zadostuje za sum, da je bilo poslovanje lahko nepošteno in nezakonito. Pritožbeno ponavljanje trditev, da zahteva (tako predlagatelja kot X. d. d.) ni bila obrazložena in da kapitalska in personalna prepletenost družb ne moreta biti vzrok za takšen sum, zaključkov sodišča prve stopnje ne omaje.(1) Razlogi predlagatelja (in X. d. d.) v zahtevi za sklic skupščine so, kot je to pravilno poudarilo prvostopenjsko sodišče, upravi nasprotnega udeleženca očitno zadoščali, da je sporni predlog dala na dnevni red redne 19. skupščine. Zato se s trditvami, da le-ti niso bili obrazloženi ter da je predlagatelj šele v predlogu za sodno imenovanje posebnega revizorja pričel navajati razloge za domnevo, da je prišlo pri vodenju postopkov in poslov do nepoštenosti ali hujših kršitev zakona ali statuta družbe, ne more uspešno ubraniti sodnemu imenovanju posebnega revizorja. Pritožbena navedba, da predlagatelj ni zatrjeval, da nasprotni udeleženec v letnem poročilu ni zadostno razkril poslov v zvezi z zastavo nepremičnin družbe T. in navedel drugih podatkov v zvezi z njimi, ni resnična. Takšne trditve je predlagatelj podal (3. odstavek IV. točke Predloga za imenovanje posebnega revizorja - v spisu na l. št. 5). Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da nasprotni udeleženec teh navedb ni prerekal. Prav tako ni prerekal navedb o personalni prepletenosti vodstvenih in nadzorstvenih vlog posameznih oseb v skupini X z vlogami v T. (razen glede vloge sina B. P., ki pa ni bistvena). Izkazana kapitalska in personalna prepletenost v povezavi z ne-prerekanim dejstvom, da nasprotni udeleženec v letnem poročilu ni podal podatkov v zvezi s spornimi zastavami ter poroštvi za kredite družb iz Skupine, s katerimi se je nasprotni udeleženki zmanjšal kreditni potencial, tudi po mnenju pritožbenega sodišča zadošča za sum, da je pri sklepanju naštetih poslov prišlo do nepoštenosti ali hujših kršitev zakona ali statuta.

13Višje sodišče še pripominja, da ZGD-1 v 305. členu določa, da mora skupščina delničarjem dati zanesljive podatke o zadevah družbe, če so ti potrebni za presojo točk dnevnega reda. Vprašanja v zvezi s spornimi posli družbe bi bila brez dvoma potrebna za presojo 4. točke dnevnega reda skupščine (imenovanje posebnega revizorja), ki pa je bila na sami skupščini iz njega črtana. O tem je bil predlagatelj obveščen šele po razglasitvi sklepa pod točko 3. Predlagatelj je torej lahko upravičeno pričakoval, da bo vprašanja, ki so se nanašala na sporne posle in od katerih bi bila odvisna odločitev o postavitvi posebnega revizorja, postavil ob razpravi o 4. točki dnevnega reda. Ker je bila slednja umaknjena, mu je bila možnost razprave o teh vprašanjih odvzeta.

14Pritožbeni razlogi tako niso podani. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo še po uradni dolžnosti. Bistvenih procesnih kršitev iz 2. odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP pri tem ni zasledilo. Pravilno pa so bile uporabljene tudi določbe materialnega prava. Pritožbo je zato zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

15Na ostale pritožbene navedbe pritožbeno sodišče ni odgovarjalo, ker niso odločilnega pomena (1. odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

(1)Tako tudi sodna praksa, npr. sklep VSL opr. št. I Cpg 575/2010.