VSL sodba I Cpg 1311/2013

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo v I. točki izreka zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, ki se glasi:

„1. V razmerju med stečajnim dolžnikom S d.o.o. - v stečaju in toženo stranko se razveljavijo učinki pogodbe o odstopu terjatve, ki sta jo dne 20. 5. 2011 sklenila S d.o.o. in tožena stranka in na podlagi katere je S d.o.o. toženi stranki plačal znesek 9.845,47 EUR.

2V razmerju med stečajnim dolžnikom S d.o.o. - v stečaju in toženo stranko se razveljavi učinek plačila denarnega zneska 9.845,47 EUR, izveden dne 1. 6. 2011, na podlagi pogodbe iz 1. točke.

3Tožena stranka mora v stečajno maso stečajnega dolžnika S d.o.o. - v stečaju v 15. dneh plačati denarni znesek 9.845,47 EUR, z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva vložitve tožbe do plačila.“

Ob tem je v II. točki izreka odločilo, da je dolžna tožeča stranka toženi stranki v roku 15 dni povrniti pravdne stroške v znesku 1.161,50 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne od izteka 15-dnevnega roka za plačilo dalje.

2Proti tej sodbi se je pravočasno pritožila tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi oziroma da izpodbijano sodbo razveljavi ter vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je stroške pritožbenega postopka.

3Tožena stranka je v odgovoru na pritožbo predlagala zavrnitev pritožbe kot neutemeljene in potrditev izpodbijane sodbe. Priglasila je stroške pritožbenega postopka.

4Pritožba ni utemeljena.

5Za uspešno izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika morata biti kumulativno podana tako objektivni kot subjektivni element izpodbijanja (prim. prvi odstavek 271. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, v nadaljevanju ZFPPIPP). Če eden od njiju ni podan, dejanje stečajnega dolžnika ni izpodbojno.

6Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo z utemeljitvijo, da subjektivni pogoj izpodbojnosti ni izpolnjen, ker družba S d.o.o. v času izpodbijanih pravnih dejanj dne 20. 5. 2011 oziroma dne 1. 6. 2011 še ni bila insolventna. Takšno stanje je pri njej nastopilo šele z dnem 15. 6. 2011.

7Opisanih dejanskih ugotovitev pritožnik ne izpodbija. Meni pa, da ugotovitev sodišča prve stopnje o trenutku nastopa insolventnosti za odločitev v obravnavani zadevi ni relevantna. Ob tem se sklicuje na drugi odstavek 271. člena ZFPPIPP in navaja, da je dejanje stečajnega dolžnika v primeru neodplačnega pravnega dejanja oziroma izpolnitve majhne vrednosti izpodbojno ne glede na to, ali subjektivni pogoj obstoji.

8Takšno pritožbeno stališče je materialnopravno zmotno. Osnovni pogoj za izpodbojnost določenega pravnega dejanja stečajnega dolžnika je, da je bil v trenutku njegove izvršitve insolventen. Šele položaj, ko je nek subjekt insolventen, ga zavezuje, da začne vse upnike, ki so do njega v enakem položaju, obravnavati enako (prim. 34. člen ZFPPIPP). Položaj insolventnosti je tako temeljni objektivni pogoj izpodbojnosti pravnega dejanja stečajnega dolžnika. Tudi za uspešno izpodbijanje pravnega dejanja stečajnega dolžnika, na podlagi katerega je druga oseba prejela dolžnikovo premoženje, ne da bi bila dolžna opraviti svojo nasprotno izpolnitev, ali za nasprotno izpolnitev majhne vrednosti (neodplačno pravno dejanje), pa mora biti podana in dokazana dolžnikova insolventnost v trenutku, ko je tako dejanje opravil.

9Določba drugega odstavka 271. člena ZFPPIPP predpisuje, da je neodplačno pravno dejanje izpodbojno ne glede na to, ali je izpolnjen pogoj iz 2. točke prvega odstavka tega člena (1). To pomeni, da je tovrstno dejanje izpodbojno tudi v primeru, če oseba, v korist katere je bilo dejanje opravljeno, takrat ni vedela niti ni morala vedeti za dolžnikovo insolventnost. Stanje insolventnosti je pri dolžniku torej moralo obstajati, saj sicer ne bi mogli govoriti o tem, da nekdo zanjo ne ve niti ne mora vedeti. Bistveno je, da je za izpodbijanje tovrstnega dejanja okoliščina, ali je oseba, ki je prejela neodplačno izpolnitev, zanjo vedela ali bi morala vedeti, brez pomena. Ne pomeni pa to, kot zmotno zatrjuje pritožnik, da stanje insolventnosti dolžnika za presojo izpodbojnosti sploh ni pomembno.

10Glede na navedeno pritožba ni utemeljena. Ker pa pritožbeno sodišče ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ni zasledilo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

11Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Stroške odgovora na pritožbo pa krije tožena stranka sama, saj ti stroški za pritožbeni postopek niso bili potrebni (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP). Vse relevantne navedbe so bile namreč že podane tekom postopka pred sodiščem prve stopnje.

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------

(1) „če je oseba, v korist katere je bilo dejanje opravljeno, takrat, ko je bilo to dejanje opravljeno, vedela ali bi morala vedeti, da je dolžnik insolventen.“