VSM sklep I Ip 134/2014

1. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

2. Dolžnik je dolžan v roku 8 dni od prejema tega sklepa plačati upnici 254,98 EUR stroškov odgovora na pritožbo.

1Sodišče prve stopnje je z uvodoma citiranim sklepom odločilo, da se dolžniku naloži dodatni petinštiridesetdnevni rok za izpolnitev nedenarne obveznosti kot izhaja iz sodne poravnave, sklenjene pred Okrožnim sodiščem na P. dne 5. 6. 2008 pod opr. št. P 53/2008, ki je postala pravnomočna dne 5. 6. 2008, in sicer dolžnik mora predložiti listino, s katero bo dokazal legalizacijo objekta na parceli, ki je navedena v I. točki izreka, ter listino, iz katere bo razviden izbris zaznambe v C listu pri vl. št. 458 k.o., vpisan pod Dn. št. XY oziroma izbris zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve (I. točka izreka), v nasprotnem primeru pa bo moral upnici od prvega dne po izteku roka dalje za vsak dan zamude plačati 55,00 EUR, vse do izpolnitve nedenarne obveznosti v celoti, na fiduciarni račun pooblaščenca upnice (II. točka izreka). Nadalje je odločilo, da je dolžnik dolžan upnici v roku 8 dni povrniti stroške tega postopka v višini 196,46 EUR, po poteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka). Predlog upnice v delu, ki se nanaša na krajši rok za izpolnitve obveznosti, višino predlaganih sodnih penalov ter priglašenih stroškov v presežku nad zneskom 196,46 EUR, pa je zavrnilo (IV. točka izreka).

2Zoper takšno odločitev se pritožuje dolžnik iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbenem predlogu se zavzema za razveljavitev izpodbijanega sklepa ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Pojasni, da je po sklenitvi sodne poravnave prišlo med njim in upnico do ustnega dogovora in predaje celotne dokumentacije upnici za potrebe legalizacije objekta ter posledično „sprovedbo“ ustreznega zemljiškoknjižnega postopka za izbris prepovedi odtujitve in obremenitve. Ob prisotnosti priče D. sta se z upnico dogovorila, da bo ta sama poskrbela za legalizacijo objekta, sam pa bo odstopil od zahteve po plačilu preostanka kupnine za sporno nepremičnino v višini 1.669,17 EUR. Po njegovem ima naknadno sklenjen ustni dogovor naravo aneksa, ki ga je potrebno upoštevati. Kot dokaz predlaga zaslišanje navedene priče. Sodišču prve stopnje očita zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja ter v tej posledici zmotno uporabo materialnega prava. Priglaša pritožbene stroške.

3Upnica v odgovoru na pritožbo dolžnika nasprotuje pritožbenim razlogom ter predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev sklepa sodišča prve stopnje. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4Pritožba ni utemeljena.

5Sodišče druge stopnje ob uradnem preizkusu zadeve po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) ter v okviru v pritožbi uveljavljanih pritožbenih razlogov ugotavlja in zaključuje, da sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni zagrešilo po uradni dolžnosti upoštevnih, niti v pritožbi uveljavljanih kršitev ter je pravilno uporabilo materialno pravo.

6Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločalo o upničini zahtevi, da se dolžniku zaradi neizpolnitve nedenarne obveznosti, ki izhaja iz izvršilnega naslova - sodne poravnave, sklenjene pred Okrožnim sodiščem na P dne 5. 6. 2008 pod opr. št. P 53/2008, naloži plačilo sodnih penalov. Zahtevek je sodišče pravilno presojalo po določbah 212. člena ZIZ (procesna določba) in 269. člena Obligacijskega zakonika (materialnopravna podlaga), pri čemer pa je glede na naravo oziroma vrsto nedenarne obveznosti samo določilo trajanje dodatnega roka za izpolnitev nedenarne obveznosti in določilo nižjo višino sodnih penalov, kot jih je predlagala upnica. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev izčrpno obrazložilo, kar sodišče druge stopnje v izogib ponavljanju v celoti povzema ter v nadaljevanju odgovarja le še na izrecne pritožbene navedbe.

7Zgoraj opisanega stališča o pravilnosti izpodbijane prvostopne odločitve pritožnik ne more omajati s pavšalnimi pritožbenimi navedbami, da sta z upnico po sodni poravnavi sklenila ustni dogovor, po katerem bo upnica sama poskrbela za „sprovedbo“ postopka legalizacije spornega objekta, v ta namen pa ji je izročil tudi celotno dokumentacijo. Takšen dogovor bi po oceni pritožbenega sodišča sicer lahko bil v interesu upnice, vendar ga je ta v odgovoru na pritožbo izrecno zanikala ter dodala, da bi v celoti izničil obveznosti, ki jih je v skladu s sodno poravnavo dolžnik dolžan opraviti v njeno korist. Ob tem je utemeljeno opozorila, da dolžnik ni navedel, kdaj in kje naj bi prišlo do domnevnega ustnega dogovora ter predaje dokumentacije ter katera dokumentacija naj bi ji bila sploh izročena.

8Po sodni praksi se sicer lahko stranke kasneje dogovorijo drugače, kot je določeno v pravnomočni sodbi ali sodni poravnavi, če le ne gre za zahtevke, s katerimi ne smejo razpolagati.(1) Tako bi lahko stranki sodno poravnavo kasneje spremenili, tudi z ustnim dogovorom, kot to v pritožbi zatrjuje dolžnik, vendar bi se moralo iz njunega ravnanja zanesljivo sklepati, da je takšna volja obstajala.

9Ker glede tega, ali je v obravnavanem primeru prišlo do spremembe obveznosti določene v sodni poravnavi ali ne, med dolžnikom in upnico ni bilo soglasja, je o tem pritožbeno sodišče odločilo v skladu s pravili o dokaznem bremenu (212. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Upnica je v odgovoru na pritožbo zanikala, da bi prišlo do spremembe sodne poravnave. Ker je navedla t.i. negativno dejstvo, za katerega po naravi stvari dokazov ne more predložiti, je po pravilu o trditvenem in dokaznem bremenu dolžnik tisti, ki mora dokazati, da je do zatrjevane spremembe prišlo. Tega pa dolžnik, kar naj bi potrdila zgolj v pritožbi navedena priča, glede na navedbe upnice v odgovoru na pritožbo in listine v spisu, po oceni pritožbenega sodišča ni uspel izkazati. V tej zvezi namreč ni mogoče spregledati vrste nedenarne obveznosti dolžnika, katero se je zavezal opraviti po sodni poravnavi in katero glede na njeno naravo ne more opraviti namesto njega upnica, poleg tega pa so bila dolžnikova pritožbena izvajanja o ustnem dogovoru z upnico nekonkretizirana. Na tem mestu je še opozoriti na upničine navedbe v odgovoru na pritožbo, da glede na dejstvo, da je bila zoper dolžnika prisiljena sprožiti sodni postopek, ki se je končal s sklenitvijo sodne poravnave, ne bi bila pripravljena skleniti kakršnegakoli (še najmanj pa ustnega) dogovora, po katerem bi se obveznosti, ki se jih je zavezal opraviti dolžnik, zavezala opraviti sama.

10Dodati je, da v prid dejstvu, da stranki postopka po sodni poravnavi nista skleniti ustnega dogovora, s katerim bi spremenili določila sodne poravnave in bi dolžnikove obveznosti prevzela upnica, lahko govori tudi sam institut sodnih penalov,(2) ki je instrument pritiska na dolžnika, ki ni izpolnil svoje nedenarne obveznosti. Po oceni pritožbenega sodišča bi upnica, v kolikor bi se z dolžnikom glede obveznosti, ki izhajajo iz sodne poravnave, drugače dogovorila in bi jih sama prevzela, zagotovo poskušala zadevo urediti brez posredovanja sodišča in bi sporni objekt legalizirala ter poskrbela za izbris zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve v zemljiški knjigi, s čimer bi bil sproščen pravni promet s spornim objektom oziroma zemljiščem, na katerem ta objekt stoji.(3)

11Glede na vse zgoraj navedeno pritožba dolžnika ni utemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni zasledilo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. členom istega zakona in 15. členom ZIZ), zato je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 366. členom istega zakona ter 15. členom ZIZ).

12Ker dolžnik s pritožbo ni uspel, sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona in členom 15 ZIZ).

Upnica je v odgovoru na pritožbo dolžnika utemeljeno grajala pritožbene navedbe, zato ji je dolžnik dolžan povrniti stroške odgovora na pritožbo (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 155. člena istega zakona ter 15. členom ZIZ). Upnici je glede na vrednost predmeta kot izhaja iz predloženega izvršilnega naslova (pct. 9.180,44 EUR) priznati stroške za sestavo odgovora na pritožbo v znesku 189,00 EUR (tar. št. 3468), pavšalni znesek za poštne in telekomunikacijske storitve v znesku 20,00 EUR (tar. št. 6002) ter 22 % DDV, kar skupaj znaša 254,98 EUR, ni pa ji priznati stroškov za sodno takso ter tiskanje in fotokopiranje, saj nastanka teh v postopku ni izkazala.

---.---

Op. št. (1) : Sodba Vrhovnega sodišča II Ips 10/2004 z dne 3. 2. 2005.

Op. št. (2) : Ti se namreč določijo z namenom, da se zagotovi izvršitev pravnomočne sodne odločbe oziroma sodne poravnave, torej v funkciji zagotovitve učinkovitosti pravice do sodnega varstva nasprotni stranki.

Op. št. (3) : Upnica je namreč čakala skoraj pet let, da bi dolžnik izpolnil svojo obveznost, prevzeto s sklenitvijo sodne poravnave, in šele nato podala predlog za določitev sodnih penalov.