UPRS sklep II U 454/2013

Odločba Uprave Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Območni urad Koper, št. U06172-1053/2013 z dne 20. 5. 2013 se izreče za nično.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 285,00 EUR z DDV, v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Z izpodbijano odločbo je prvostopni organ tožeči stranki kot lastnici psa Saron - Vikt, št. čipa …, naložil, da je dolžna poskrbeti za obvezno opazovanje psa po ugrizu človeka v pooblaščeni veterinarski organizaciji takoj po prejemu odločbe (1. točka izreka), da stroški opazovanja psa bremenijo lastnico psa (2. točka izreka) in da pritožba ne zadrži izvršitve odločbe (3. točka izreka). V obrazložitvi kot pravno podlago za izrek ukrepa navaja 3. alineo četrtega odstavka 85. člena Zakona o veterinarskih merilih skladnosti (ZVMS) in 6. člen Pravilnika o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje, širjenje in zatiranje stekline – Rabies (Pravilnik). Na podlagi 6. člena Pravilnika je za pse in mačke, ki so ranili ljudi, obvezen desetdnevni nadzor v veterinarski organizaciji in sicer tako, da se zagotovijo trije klinični pregledi živali prvi, peti in deseti dan po ugrizu.

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je navedeno odločitev potrdilo z odločbo, št. 3449-32/2013/4 z dne 13. 9. 2013. V obrazložitvi kot neutemeljene zavrača pritožbene ugovore, da je bil pes dne 31. 5. 2013 prodan in da je od dogodka, ko naj bi pes povzročil ugriz človeka, preteklo že več kot 30 dni, zato odločbe ni bilo mogoče izvršiti. Tudi v primeru, da bi psa prodala, za kar pa ni predložila nobenega dokaza, prav tako ni prijavila spremembe lastnika psa v Centralni register psov, bi morala poskrbeti, da bi bil odpeljan na veterinarski pregled zaradi suma na steklino. Steklina je namreč za človeka smrtno nevarna bolezen in njena inkubacijska doba je različno dolga, zato mora biti pes, ki je ugriznil človeka, pripeljan na veterinarski pregled sicer praviloma v roku določenem v Pravilniku, sicer pa tudi po poteku teh rokov.

Tožeča stranka s tožbo izpodbija navedeno odločitev iz razloga, ker odločilna dejstva niso bila resnično in pravilno ugotovljena, prav tako izpodbijana odločba nima pravne podlage v materialnem predpisu, saj je bila tožeči stranki vročena šele 26. dni po domnevnem ugrizu. Brez pravne podlage je tudi stališče tožene stranke, da je desetdnevni nadzor, ki se izvaja prvi, peti in deseti dan po ugrizu, v skladu s Pravilnikom smiseln tudi po preteku teh rokov. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi ter zahteva povračilo stroškov postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi iz razlogov navedenih v njeni obrazložitvi in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

K 1. točki izreka:

V skladu s 3. točko četrtega odstavka 85. člena ZVMS imajo uradni veterinarji pri izvajanju strokovnih nalog in pooblastil ter uradnega veterinarskega nadzora pravico in dolžnost odrejati predpisane ukrepe v zvezi z boleznimi in zaščito živali. V skladu s petim odstavkom 9. člena citiranega zakona pa morajo imetniki živali izvajati ukrepe, ki so predpisani z veterinarsko zakonodajo.

Iz podatkov spisa izhaja, da naj bi pes, katerega lastnica je tožeča stranka, dne 10. 5. 2013 ugriznil človeka. 6. člen Pravilnika določa, da je za pse in mačke, ki so ranili ljudi, obvezen desetdnevni nadzor v veterinarski organizaciji tako, da lastnik zagotovi tri klinične preglede živali in sicer prvi, peti in deseti dan po ugrizu. Sodišče ugotavlja, da je bila izpodbijana odločba izdana v obliki inšpekcijskega ukrepa obveznega opazovanja psa v pooblaščeni veterinarski organizaciji. V skladu z 213. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) vsebino odločitve določi upravni organ v izreku odločbe. Izrek je tisti del odločbe, ki postane izvršljiv, zato mora biti jasen in določen. Določen je le tisti izrek, ki je popoln in jasen tako, da v postopku (prisilne) izvršitve ne more biti sporno, kako je potrebno odločbo izvršiti. Izrek izpodbijane odločbe, s katerim se tožeči stranki zgolj nalaga obvezno opazovanje psa v pooblaščeni veterinarski organizaciji, brez upoštevanja dejstva, da je v skladu s 6. členom Pravilnika obvezen desetdnevni nadzor, po presoji sodišča ni dovolj konkretiziran in je zato nejasen. Tako nejasnega ukrepa pa po presoji sodišča ni mogoče izvršiti. Razen tega sodišče tudi ugotavlja, da je bila izpodbijana prvostopna odločba izdana deseti dan po ugrizu (dne 20. 5. 2013).

Razloge zaradi katerih se upravni akt izreče za ničnega, določa ZUP v 279. členu. Med drugim se za ničnega izreče odločba, ki je sploh ni mogoče izvršiti (3. točka prvega odstavka 279. člena ZUP).

Ker je v obravnavanem primeru izpodbijani inšpekcijski ukrep ne vsebuje roka v okviru katerega je potrebno zagotoviti obvezno opazovanje psa, je sodišče na podlagi 68. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) izreklo izpodbijano odločbo za nično. Z ugotovitvijo ničnosti se odpravijo posledice ničnega upravnega akta.

K 2. točki izreka:

Sodišče je v skladu s 3. odstavkom 25. člena ZUS-1 prisodilo tožeči stranki pavšalni znesek povračila stroškov skladno s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu v višini 285,00 EUR z DDV, glede na to, da je sodišče o zadevi odločilo na seji in da je tožečo stranko zastopal odvetnik.