VSL sodba I Cpg 436/2012

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožena stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

1Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje I.) sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 7622/2009 z dne 30.1.2009, v 1. in 3. odstavku razveljavilo, II.) toženi stranki naložilo v 15 dneh od prejema sodbe družbi G d.o.o. plačati 7.054,32 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 6.798,00 EUR od 22.1.2009 do plačila in od zneska 256,32 EUR od 23.1.2009 do plačila, III.) toženi stranki pa je tudi naložilo povračilo stroškov tožeče stranke v višini 608,52 EUR z zamudnimi obrestmi.

2Zoper to sodbo se je pravočasno pritožila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov (prvi odstavek 338. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP) in predlagala, naj višje sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da toženi zahtevek v celoti zavrne, podrejeno pa naj jo razveljavi in zadevo vrne v novo odločanje. Priglasila je tudi pritožbene stroške.

3Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala, naj jo višje sodišče zavrne in potrdi izpodbijano sodbo.

4Pritožba ni utemeljena.

5Ne drži pritožbena trditev, da tožeča stranka ni prerekala navedb tožene stranke, da so imele dobavljene knjige ves čas iste napake, zaradi česar naj bi bilo to dejstvo priznano. Ravno nasprotno. Tožeča stranka je trdila, da je napake, ki jih je tožena stranka uveljavila v dopisu z dne 26.2.2008, odpravila, tožena stranka pa je popravljene izvode knjig tudi prevzela.

6Prvotno izročene knjige (v februarju 2008) so imele napake, tožeča stranka pa je nato odpravljala napake. Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da je tožena stranka ob prevzemih 17.3., 20.3. in 28.4.2008 izvode pregledala, 61 izvodov je zavrnila, 97 pa jih je prevzela. To pa pomeni, da je bil že takrat opravljen pregled knjig, ob ugotovljenih napakah je 61 izvodov zavrnila, ostale pa je prevzela. Prav tako med pravdnima strankama ni bilo sporno, da si je glede 403 prevzetih izvodih dne 11.4.2008 zadržala pravico do pregleda knjig. V zvezi s tem pa je pravilno naziranje, da bi morala tožena stranka te izvode pregledati v primernem času in o morebitnih napakah nemudoma obvestiti tožečo stranko. To dolžnost ji nalaga 1. odstavek 633. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), če pa na podjemnikovo zahtevo, naj pregleda in prevzame izvršeno delo, naročnik brez utemeljenega razloga ne stori, pa se šteje, da je delo prevzeto (2. odstavek 633. člena OZ). Ob tem se je tožena stranka celo izrecno zavezala k ponovnemu pregledu, ko si je za to pridržala rok za pregled. To pa ne pomeni, da bi smela tožena stranka kar v nedogled čakati s pregledom knjig. Na poziv tožeče stranke z dne 3.6.2008 sploh ni reagirala, pri čemer je iz njenega dopisa z dne 1.9.2008, ki ga je tožeča stranka prejela šele 3.10.2008, celo razvidno, da tega še vedno ni storila, pa tudi iz dopisa njenega pooblaščenega odvetnika z dne 9.12.2008 je razvidno, da knjig še vedno ni pregledala, čeprav ji tako dolžnost nalaga zakon, tožeča stranka pa jo je še dodatno pozivala k predpisanemu in dogovorjenemu pregledu. Ob takem dejanskem stanju, ko tožena stranka ni izpolnila svoje zakonske dolžnosti, je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo, da se šteje, da so bile knjige prevzete (2. odstavek 633. člena OZ). Ko podjemnik odpravlja napake, mora naročnik pregledati izvršeno delo in ponovno reklamirati morebitne napake, sicer tega kasneje ne more več uveljavljati.

7Prav tako pa se tožena stranka tudi ne more sklicevati na 636. člen OZ. Tožeča stranka je namreč pristopila k odpravi napak, ugotovljenih v februarju 2008, tožena stranka pa je določeno število izvodov (97) tudi prevzela. Iz ravnanja tožeče stranke je ugotoviti, da je po svoji oceni napake odpravila, kar ji je s prevzemom 97 izvodov knjig potrdila tudi tožena stranka, zato ni mogoče trditi, da bi ji bile morebitne napake v popravljenih izvodih znane ali ji je bi mogle ostati neznane. S čim pa naj bi tožeča stranka toženo zavedla, pa sploh ni jasno. Že sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožeča stranka napak ni skrivala, saj so bile toženi stranki znane, da pa je tožeča stranka verjela, da je napake uspešno odpravila in je toženo stranko pozivala, naj preveri odpravo napak. Ob takem dejanskem stanju pa ni podlage, da bi se naročnik, torej tožena stranka, smel sklicevati na 636. člen OZ. Čeprav izpodbijana sodba ne vsebuje navedbe določila 636. člena OZ, pa je sodišče prve stopnje navedlo in upoštevalo vsa relevantna dejstva v zvezi z njim. Ob tem pa višje sodišče še poudarja, da tožena stranka trdi, da so bile napake vedno iste, pri tem pa vse navedene napake lahko predstavljajo le očitne napake, še posebej ob upoštevanju dogovora, da bo tožena stranka vse knjige pregledala. V takih primerih, ko naročnik ne opravi svoje zakonske dolžnosti in ne pregleda dela niti glede očitnih napak, bi bilo kakršnokoli sklicevanje na 636. člen OZ neprimerno in v nasprotju z moralo.

8Pravilen je tudi zaključek sodišča prve stopnje, da bi pravočasnost reklamiranja morebitnih napak glede 11.4.2008 dostavljenih izvodov knjig morala zatrjevati in dokazati tožena stranka, tega bremena pa ni zmogla. Tudi iz dopisa z dne 1.9.2008 ne izhaja, da je izvode pregledala, še več, iz tega dopisa izhaja, da jih sploh še ni pregledala. Zato je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo, da so bili vsi izvodi knjig prevzeti, pravočasnih reklamacij po dostavi popravljenih izvodov ni bilo, zato je tožena stranka dolžna plačati vtoževani račun (619. člen OZ).

9Izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi torej niso podani, prav tako pa višje sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP). Zato je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člen ZPP).

10Tožena stranka, ki s pritožbo ni uspela, bo morala na podlagi 1. odstavka 154. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 165. člena ZPP sama nositi svoje stroške pritožbenega postopka.