VSL sodba I Cp 1565/2013

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo 3.204,93 EUR z zahtevanimi zamudnimi obrestmi.

2Tožnica v pritožbi zoper sodbo uveljavlja vse razloge, navedene v prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Sodba je nezakonita, odločitev o odločilnih razlogih sodbe pa protispisna, saj je listinsko dokazano, na katerih mestih je nastala škoda. Predračun družbe M. dovolj jasno specificira stroške sanacije predmetne škode, s čimer je izkazana tudi višina škode. Risanje in pisanje po stenah ter metanje sive zmesi v fasado ne sodi v redno rabo nepremičnine, dogovorjene z najemno pogodbo. Tožba je bila ob vročitvi tožencu sposobna za obravnavanje, tako da so bili podani pogoji za izdajo zamudne sodbe. Z drugačnimi stališči sodbe je tožnici kršena pravica do poštene obravnave in do sojenja v razumnem roku.

3Toženec v odgovoru na tožničino pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4Pritožba ni utemeljena.

5Pritožnica s trditvijo, da je bila tožba ob prvi vročitvi sposobna za obravnavanje in da je bila zato vročitev veljavno opravljena, ne more uspeti, ker iz drugih razlogov niso bili izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe. Kot izhaja iz potrdila o (ne)vročitvi pisanja, prejetega ob ponovnem vročanju tožbe v odgovor, vročitev ni bila mogoča, ker je toženec v juliju 2010 zaključil službovanje na naslovu vročanja in bivanje na S. Glede na to, da je bil prvi poziv za vročitev tožbe v odgovor na isti naslov poslan v novembru 2010, ni mogoče šteti, da je bila vročitev veljavno opravljena. Naslov, na katerega je bila poslana tožba s pozivom za odgovor nanjo, (že) tedaj očitno ni bil niti naslov bivališča, niti (več) delovno mesto toženca. Ker tedaj vročitev ni bila veljavno opravljena, pogoji za izdajo zamudne sodbe niso bili izpolnjeni (1. točka prvega odstavka 318. člena ZPP).

6Pritožbene navedbe ne vzbujajo dvoma v pravilnost zaključka, da tožnica ni dokazala, da bi zatrjevane poškodbe (porisane stene v prostorih hiše, poškodba na fasadi pri vhodu v garažo in na zadnji strani hiše zaradi metanja sive zmesi vanjo) presegale normalno rabo nepremičnine, ki bi bila lahko podlaga za uveljavitev odškodninskega zahtevka zoper toženca zaradi kršitve najemne pogodbe. Pritožbeno sodišče se strinja z zaključkom izpodbijane sodbe, da iz tožničinih navedb in predloženih dokazov (prevzemni zapisnik, (zabrisane) fotografije porisanih sten in predračun o ocenjenem strošku sanacije škode) ne izhaja, da bi bile poškodbe tolikšne, da bi zahtevale več od običajnega pleskanja sten, potrebnost pleskanja po nekajletni uporabi stanovanjske hiše s strani najemnika pa ne izkazuje obstoja škode oziroma take uporabe nepremičnine, ki bi presegala (pogodbeno dogovorjeno) normalno rabo.

7Pritožba ne vzbuja dvoma niti v pravilnost zaključka izpodbijane sodbe, da ugotovitve v prevzemnem zapisniku niso take, da bi bil na njihovi podlagi mogoč zaključek o obstoju škode na fasadi, in da niti tožbene navedbe niso bile dovolj konkretizirane, da bi bila na njihovi podlagi možna presoja, ali so posledica toženčeve kršitve pogodbe. Ker nista bila dokazana obstoj in obseg škode, je predračun M., d.o.o., ki bi glede na svojo vsebino mogel dokazovati le višino škode, nepomembne za odločitev.

8Po presoji, da niti uveljavljeni razlogi niso utemeljeni, niti po uradni dolžnosti upoštevne kršitve procesnega in materialnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP) niso podane, je sodišče druge stopnje tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

9Ker tožnica s pritožbo ni uspela, strošek za toženčev odgovor pa glede na vsebino pritožbenih navedb ni bil potreben, sama krijeta vsak svoje stroške, nastale z njuno vložitvijo (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).