VSL sklep II Kp 4489/2012

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

1Okrajno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom zavrglo obtožni predlog oškodovanke kot tožilke z dne 6. 1. 2012 in ji naložilo v plačilo stroške kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena Zakona o kazenskemu postopku in potrebne izdatke obdolženca.

2Zoper navedeni sklep se je pritožila pooblaščenka oškodovanke kot tožilke iz vseh pritožbenih razlogov in predlagala razveljavitev izpodbijanega sklepa ter vrnitev zadeve pristojnemu sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

3Pritožba ni utemeljena.

4Glede navedb pritožnice, da prvostopenjsko sodišče ni sledilo napotkom višjega sodišča o pribavi zapisa o policijski intervenciji z dne 25. 7. 2011 oziroma pribavi spisa PP Ljubljana Vič št. 223-808/2001, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče opravilo poizvedbe pri PP Ljubljana Vič o tem, če je oškodovanka dne 25. 7. 2011 podala kazensko ovadbo zoper B. T. in v zvezi s tem zaprosilo tudi za zapisnik o sprejemu ovadbe, če je ta bila podana, na te poizvedbe pa je bila prvostopenjskemu sodišču dejansko poslana izjava oškodovanke z dne 25. 7. 2011, ne pa tudi kakšna druga listina, pri čemer je iz dopisa policije z dne 9. 5. 2013 razvidno, da so policisti PP Ljubljana Vič v predmetni zadevi zaznali elemente prekrška in ne kaznivega dejanja. Ker se predmetna izjava oškodovanke pojavlja tako v "policijskem" spisu kot v "prekrškovnem" spisu, je pritožbeno sodišče samo, ob pooblastilu iz tretjega odstavka 377. člena ZKP v zvezi s pritožbenimi navedbami, pribavilo celotna spisa in to spis prekrškovnega organa ZSV-45/2012 in spis policije s Policijske postaje Ljubljana Vič št. 223-808/2011/18.

5Pritožnica ima prav, da je prvostopenjsko sodišče zaključek o tem, da je oškodovanka predlog za pregon za obdolženca podala prepozno, oprlo na v spisu znane podatke, med drugim tudi izjavo oškodovanke z dne 25. 7. 2011, ki jo je podala policistki na svojem domu. Vendar je tudi po presoji pritožbenega senata tokrat to storilo upravičeno. Okoliščina, če je oškodovankino izpovedbo pisala policistka M. P., kar pritožnica posebej poudarja, ni odločilna, saj gre za običajen način dela policistov na kraju intervencije. Ni pa moč slediti navedbam pritožnice, da oškodovanka z vsebino izjave, ki jo je pisala policistka, ni bila seznanjena, saj je izjavo z dne 25. 7. 2011 oškodovanka izrecno podpisala, kar omogoča zaključek, da je z njo ne le bila seznanjena, temveč da jo je tudi štela in podpisala kot odraz svoje volje. Pri tem je potrebno pritrditi prvostopenjskemu sodišču, da iz navedene izjave na prav nobenem mestu ne izhaja niti najmanjša iniciativa oškodovanke v smeri, da v zvezi z dogodkom, ki ga je opisovala, sina tudi kakorkoli preganja. Ker je iz celotne izjave razvidno le njeno videnje in opisovanje dogodkov, policisti pa so v zvezi s tem ocenili, da je šlo za elemente prekrška, za katerega je bil na koncu B. T. tudi kaznovan, je očitno, da njegovo takratno ravnanje, tako kot ga je opisovala oškodovanka, ni bilo niti spregledano niti tolerirano. Drži sicer, da za podajo kazenske ovadbe oziroma predloga za pregon ni potrebna neka formalna oblika podaje le-te, saj je le-ta dana lahko tudi po telefonu, vseeno pa mora biti volja za pregon jasno prepoznavna, česar pa v konkretnem primeru ni moč prepoznati, ne glede na to, da je oškodovanka potem, ko je to storil že tudi T. B., poklicala policijo. Sklepanje o taki volji za nazaj ali zaradi nezadovoljstva z izidom postopka ni dopustno in ne more nadomeščati pravočasne in nedvoumno izražene volje za pregon storilca. Že kratek čas potem je oškodovanka namreč imela v razgovoru s policistko, več kot očitno priložnost in tudi glede na čas trajanja njunega pogovora, izjasniti se o tem, če bo B. T. za to in v zvezi s tem dogodkom tudi kazensko preganjala oziroma je možnost za to imela še vse do 25. 10. 2011. Prav nobenega razumnega razloga tudi ni videti, da policistka, če bi kaj takega s strani oškodovanke dejansko bilo rečeno, tega ne bi zapisala, ko jo je bila o tem bila celo dolžna opozoriti na posledice podaje krive ovadbe.

6S pregledom pribavljenih spisov pa se za netočne izkažejo tudi navedbe pritožnice, da se je oškodovanka čez nekaj dni ponovno zglasila na policijski postaji, povedala, da se sina B. še vedno boji, ker je bil že večkrat nasilen do nje in da morebitna opustitev policistke P. o napravi uradnega zaznamka ne more iti na škodo oškodovanke. Kot rečeno, iz pribavljenega policijskega spisa kakršnakoli zglasitev oškodovanke v zvezi s tem dogodkom ne izhaja. Prav tako ne, da bi v navedenem spisu policija sprejela kakršnokoli drugo izjavo oškodovanke razen že navedene izjave z dne 25. 7. 2011, v kateri pa dejansko ni moč najti izražene volje oškodovanke za pregon sina B. T. Da se oškodovanka niti istega dne niti kasneje ni mogla ali hotela odločiti za pregon B. T. in to vse do 6. 1. 2012, pa postane očitno tudi glede na prvotno napravljene poizvedbe pooblaščenke oškodovanke, ko je ta 25. 8. 2011 na policijo naslovila zaprosilo za zapisnik, v katerem je izrecno navedeno (list. št. 15), da za potrebe sprožitve sodnega postopka prosi za zapisnik o intervenciji z dne 25. 7. 2011 na naslovu oškodovanke. Navedeno jasno izkazuje, da se je oškodovanka še takrat odločala, ali postopek zoper B. T. sprožiti ali ne.

7Tudi grajana odločitev prvostopenjskega sodišča, da to ni posredovalo pridobljene izjave oškodovanke z dne 25. 7. 2011 oškodovanki in njeni pooblaščenki nima posebnega pomena, saj je tako oškodovanki kot pooblaščenki bila dana možnost izjaviti se v zvezi s to izjavo že tudi v podani pritožbi. Ker iz policijskega spisa torej ne izhaja nič več in drugega kot to, kar je bilo sodišču že posredovano in sicer fotokopija izjave oškodovanke z dne 25. 7. 2011, ki je tudi bila predmet presoje v zvezi s pravočasnostjo vloženega obtožnega predloga, razen tega pa tudi izpis pregledovalnika dnevnika dogodkov OKC z dne 25. 7. 2011, iz katerega je razvidna evidentirana kršitev JRM v zasebnem prostoru - stanovanje, čas dogodka ter vsebina sporočila in ukrepi, v nadaljevanju pa še plačilni nalog, izdan B. T. v zvezi z ugotovljenim prekrškom, njegova pritožba in sodba ZSV-45/2012 z dne 6. 2. 2013 je po takih ugotovitvah pritožbeno sodišče pritrdilo pravilnim razlogom izpodbijanega sklepa o prepozno vloženem obtožnem predlogu oškodovanke kot tožilke zoper B. T.