VSL sodba I Cpg 534/2013

1. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

2. Tožeča stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

1Z izpodbijano sodbo je sodišče tožbeni zahtevek zavrnilo (I. točka izreka) in tožeči stranki naložilo, da toženi stranki povrne pravdne stroške v višini 555,00 EUR, v roku 15 dni od prejema drugopisa te sodbe (II. točka izreka).

2Zoper sodbo se je pravočasno pritožila tožeča stranka. Smiselno uveljavlja pritožbena razloga bistvene kršitev določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava iz 1. in 3. točke prvega odstavka 338. člena ZPP. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša pritožbene stroške.

3Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4Ne drži pritožbena navedba, da iz izpodbijane sodbe ni razvidno, zakaj je sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek. Ugotovilo je namreč, da je bila tožba za ugotovitev ničnosti skupščinskih sklepov zaradi razlogov iz tretje in četrte alineje 390. člena ZGD-1, vložena po poteku triletnega roka od vpisa spornih sklepov v register, kar je skladno z drugim odstavkom 391. člena ZGD-1 prepozno.

5Tako kot je to ugotovilo že sodišče prve stopnje, gre pri določbi 391. člena ZGD-1, ki določa rok za uveljavljanje ničnosti skupščinskih sklepov, za posebno korporacijskopravno konvalidacijo skupščinskega sklepa. Pri tem je pomembno dejstvo vpisa v sodni register oziroma poteka materialnopravnega določenega prekluzivnega roka (1). Iz določbe 391. člena ZGD-1 namreč izhaja, da lahko le pri tistih sklepih, ki se vpisujejo v register, s potekom določenega časa pride do konvalidacije. Odločilen trenutek za začetek teka roka za uveljavljanje ničnosti sklepa skupščine, je torej vpis tega sklepa v sodni register.

6Vprašanje objave sklepa vpisanega v sodni register v Uradnem listu oziroma publicitetni učinek vpisov v sodni register, za samo uveljavljanje ničnosti nima odločilnega pomena. Gre namreč za vprašanje pravnih posledic, ki jih povzroči vpis podatka v sodni register, pri uveljavljanju ničnosti sklepa skupščine pa za vprašanje, ali so izpolnjene materialnopravne predpostavke za veljavnost sklepa skupščine in s tem materialnopravne predpostavke za veljavnost vpisa sklepa v register. Sporni skupščinski sklepi so bili v sodni register vpisani 24. 1. 2007, vpis pa je bil v Uradnem listu objavljen 20. 7. 2007. Triletni rok za uveljavljanje ničnosti spornih sklepov, se je tako iztekel 24. 1. 2010, zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je tožeča stranka tožbo vložila prepozno, saj jo je po pošti poslala 28. 1. 2010. Ne glede na to, da je bil vpis spornih sklepov v register objavljen šele 20. 7. 2007, je imela tožeča stranka dovolj časa, da vloži ugotovitveno tožbo skladno s 391. členom ZGD-1, pa je kljub temu čakala do zadnjega, zato njene pritožbene navedbe, da ji je bila odvzeta pravica do sodnega varstva, niso utemeljene.

7Glede na navedeno, in ker pritožbeno sodišče pri preizkusu izpodbijane sodbe ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

8Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, sama krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

(1) M. Kocbek v: Veliki komentar Zakona o gospodarskih družbah, 2007, 3. knjiga, str. 720.