VSL sklep Cst 174/2014
ECLI:SI:VSLJ:2014:CST.174.2014Področje: stečajno pravo
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev 1–5▾
Jedro povzetek sodišča
Terjatve iz pogodbe o zaposlitvi se ne obravnavajo samostojno v tem smislu, da bi bil upravitelj upravičen do nadomestila za preizkus vsake posamezne podvrste terjatve, pri kateri je različen zgolj vrstni red poplačila, kar je pomembno šele ob razdelitvi stečajne mase.
Izrek
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
Obrazložitev
1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom upravitelju odmerilo nagrado za preizkus terjatev v višini 2.841,00 EUROV (1. točka izreka), odločilo pa je tudi, da ima upravitelj po pravnomočnosti tega sklepa pravico do plačila 90 odstotkov tega zneska, o plačilu zadnjih 10 odstotkov tega zneska pa bo sodišče odločalo po prejemu končnega poročila upravitelja.
2Zoper navedeni sklep se je upravitelj pravočasno pritožil. Navaja, da je sodišče upoštevalo le 25 terjatev, dejansko pa je bilo prijavljenih 33 terjatev, saj so upniki pod zap. št. od 6 do 13 končnega seznama preizkušenih terjatev prijavili po dve terjatvi – navadno in prednostno. Pri tem se sklicuje na sodno prakso – sklepa Višjega sodišča v Ljubljani Cst 291/2013 z dne 8.8.2013 in Cst 490/2013 z dne 11.12.2013.
3Pritožba ni utemeljena.
4Iz vpogleda v končni seznam preizkušenih terjatev (PD 66) višje sodišče ugotavlja, da so upniki pod zap. št. od 6 do 13 (nekdanji) delavci stečajnega dolžnika, prijavili pa so (vsak svojo) terjatev, ki jim je nastala iz pogodbe o zaposlitvi. Zaradi določil 21. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) se določeni deli te terjatve posameznega upnika poplačujejo kot prednostna terjatev, določeni pa kot navadna terjatev, torej hkrati z ostalimi upniki. Gre torej le za podvrste terjatve, ki pa izvirajo iz iste pravne podlage – pogodbe o zaposlitvi. Take terjatve (iz pogodbe o zaposlitvi) se ne obravnavajo samostojno v tem smislu, da bi bil upravitelj upravičen do nadomestila za preizkus vsake posamezne podvrste terjatve, pri kateri je različen zgolj vrstni red poplačila, kar je pomembno šele ob razdelitvi stečajne mase (primerjaj tudi sklepa Višjega sodišča v Ljubljani Cst 58/2013 z dne 19.2.2013 in 14/2014 z dne 14.1.2014). Odmerjanje nagrade, kot jo zagovarja pritožnik, bi bilo tudi v nasprotju s temeljnimi načeli in cilji postopkov zaradi insolventnosti, predvsem z načelom zagotavljanja najboljših pogojev za poplačilo upnikov v stečajnem postopku (47. člen ZFPPIPP), v skladu s katerim je treba uporabiti določbe ZFPPIPP.
5Odločitev sodišča prve stopnje je tako pravilna, zato je višje sodišče ob ugotovitvi, da sodišče prve stopnje tudi ni naredilo nobene kršitve, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (350. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 366. členom ZPP, pri čemer se pravila ZPP smiselno uporabljajo na podlagi 1. odstavka 121. člena ZFPPIPP), pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (128. člen ZFPPIPP).
Vir: Višje sodišče v Ljubljani · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 6. 5. 2014Nazaj na vrh ↑