VSL sklep I Cpg 889/2013

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo z dne 24. 4. 2013.

2Zoper sklep se pravočasno pritožuje tožeča stranka zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava ter bistvenih kršitev postopka. Višjemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi.

3Pritožba ni utemeljena.

4Sodišče prve stopnje je tožbo tožeče stranke zavrglo, ker je ugotovilo, da je tožeča stranka po pozivu sodišča prve stopnje z dne 28. 5. 2013, naj vloži dodaten izvod tožbe s prilogami (tožbo je namreč vložila samo v dveh izvodih), v roku na sodišče vložila le dodaten izvod tožbe, kateremu pa niso bile priložene priloge, čeprav je bila v sklepu z dne 28. 5. 2013 na to izrecno opozorjena.

5Tožeča stranka ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je po pozivu sodišča vložila le dodaten izvod tožbe, ne pa prilog, pritrjuje, vendar zmotno meni, da je s tem tožbo dopolnila skladno s pozivnim sklepom. V obravnavanem primeru se ni mogoče sklicevati na to, da je bila tožba popolna in je obsegala vse, kar je treba (smiselno torej na prvi odstavek 108. člena ZPP). Če stranka ne izroči sodišču zadostnega števila izvodov vloge ali prilog, je to formalna pomanjkljivost, ki sodišču nalaga postopanje po 108. členu ZPP (1). Med nerazumljive ali nepopolne vloge po dikciji prvega odstavka 108. člena ZPP namreč ni mogoče šteti vlog, ki pri sodišču niso vložene v zadostnem številu. Zanje velja specialno določilo šestega odstavka 108. člena ZPP, ki določa, da če vložnik ne vloži zadostnega števila izvodov vloge ali prilog, mu sodišče naloži, naj v določenem roku to stori. Zato so neutemeljena tudi vsa nadaljnja pritožbena razlogovanja o formalni popolnosti in možnosti vsebinske obravnave predložene tožbe tudi v primeru, ko tožba ne bi vsebovala nobenih prilog.

6Glede na zgoraj citirano določbo šestega odstavka 108. člena ZPP, ki v nadaljevanju določa, da če vložnik ne ravna po nalogu sodišča, sodišče vlogo zavrže, je neutemeljeno tudi sklicevanje tožeče stranke na 286. člen ZPP, po katerem prekluzija glede navajanja dejstev in dokazov nastopi šele na prvem naroku za glavno obravnavo, zaradi česar ima nepredložitev pisnih dokazov k tožbi, kar je po mnenju tožeče stranke le nebistvena pomanjkljivost, za posledico zgolj neupoštevanje teh dokazov.

7Ker je torej sodišče prve stopnje tožečo stranko utemeljeno pozvalo k predložitvi dodatnega izvoda tožbe in prilog, tožeča stranka pa po nalogu sodišča ni ravnala, jo je sodišče pravilno zavrglo, za kar je imelo podlago v šestem odstavku 108. člena ZPP.

8Ker pritožba ni utemeljena, prav tako pa v postopku na prvi stopnji tudi ni prišlo do kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP), je višje sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------

(1) prim. N. Betetto v L. Ude in drugi, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, GV Založba, 2005 1. knjiga, str. 434.